Tiskane izdaje
Zagreb – Ko je papež Frančišek pred dnevi daroval sveto mašo v kapeli doma sv. Marte, je med drugim dejal, da »Cerkev ne sme nikoli postati hiša trgovanja, saj je Jezusovo odrešenje vedno zastonjsko«.
»A ob vstopu v cerkev pogosto še vedno najprej zagledamo cenik, na katerem so navedene vsote za krst, blagoslov ali mašni nameni.« Papež Frančišek se je spomnil dogodka iz svoje mladosti. Kmalu zatem, ko je postal duhovnik in je bil z neko skupino študentov, je spoznal par, ki se je želel poročiti. Zaročenca sta šla v župnišče in povedala, da si želita poročno mašo. Župnijski tajnik jima je odvrnil, da to ni mogoče. Vprašala sta ga, kako to, če tudi koncil priporoča, da je poročni obred vključen v sveto mašo. »Ne, ni mogoče, kajti nimamo več kot dvajset minut časa. – Toda zakaj? – Ker so potem že drugi na vrsti. – Toda midva si želiva maše! – Potem pa plačajta dva termina!« Da sta se lahko poročila med mašo, sta tako morala plačati dva termina. »To je greh škandala.« Tako je navzočim spregovoril papež Frančišek in dodal, da Cerkev ne sme postati borza.
Hrvaški duhovniki, ki niti najmanj ne skrivajo svojih cenikov za krste, poroke in pogrebe, so se na papeževe besede različno odzvali. Večina se komentarjem sicer izogiba, nekaj pa se jih je le oglasilo.
Ante Kukavica, gvardijan kapucinskega samostana v Splitu, je, denimo, za medije dejal, »da je 300 kun [40 evrov, op. a.], kolikor stane krst, poroka ali pogreb, pravzaprav malo, saj prav toliko stane tudi ženska frizura«.
Oglasil se je tudi župnik iz Cernika Petar Zeba, ki je dejal, da »papeževe besede sploh niso bile namenjene hrvaški Katoliški cerkvi, ampak je z njimi meril na takse v zahodnih državah«.
Župnik Vjenceslav Janjić iz Vukovarja pa je dejal, »da od zraka pač ni mogoče živeti, in če ne bi dobili darov od vernikov, ne bi mogli delovati, še posebej mi, frančiškani«.
Duhovnik iz Kastava Franjo Jurčević pa se je obregnil ob materialne stroške in pripomnil, da med mašo »gori 36 žarnic in šest sveč pa še veliko drugega …«.
Cenik
Ne glede na papeževe besede, da je »odrešenje zastonjsko« in da je velik škandal, ki ga je težko oprostiti, ko božja hiša postane hiša trgovanja, so si hrvaški duhovniki – hrvaška Katoliška cerkev sicer velja za precej bogato institucijo – edini, da bodo, če bodo le dobili takšna navodila, pač prenehali zaračunavati takse. Dotlej pa bo veljal obstoječi cenik. Ta med drugim določa, da stane »govorna« maša 50 kun (šest evrov), maša s petjem 130 kun (približno 15 evrov), poroka in pogreb sta po 300 kun (približno 40 evrov), različna potrdila, potrebna za poroke, krst, poročni list, krstni list …, stanejo nekaj evrov, seveda z dodatkom – koleka.
Vrh Katoliške cerkve na Hrvaškem in tukajšnja nadškofovska konferenca se v razpravo, vsaj uradno, nista vključila in ni jih malo, ki so prepričani, da bo tako tudi ostalo. To je po svoje povsem razumljivo, saj bi se v nasprotnem primeru zelo verjetno oglasili tisti, ki Cerkvi nenehno očitajo bogastvo in razmetavanje denarja.
Cerkvenih 30.000 nepremičnin
Pri tem naj spomnimo, da je pred časom levosredinska oblast »zelo resno razmišljala«, da bi razširila število davčnih zavezancev in s tem zagotovila enakopravnejšo davčno obremenitev.
Med tistimi, na katere naj bi davčno obremenitev razširili, je tudi hrvaška Katoliška cerkev. Vrstiti so se začele razprave, ali je to pošteno ali ne, potrebno ali ne, na dan pa so prišli tudi podatki o nepremičninah, katerih lastnica je Cerkev na Hrvaškem, vendar so še vedno v »lasti« države.
Tako se je izvedelo, da ima hrvaška Cerkev v lasti skoraj dve tretjini otoka Mljeta, najmanj 24 stavb, v katerih so zagrebške osnovne šole in vrtci, štiri gledališča, pet muzejev, desetino vseh polj v državi, raznih stavb, v katerih so kinodvorane, bolnišnice …, skupaj nekaj več kot 30.000 nepremičnin.
Pogovori o vračilu Cerkvi odvzetih nepremičnin se že nekaj let ne premaknejo nikamor, čeprav je bil pred dobrimi tremi leti dogovorjen okvirni model rešitve. Toda na nedavni zagrebški predstavitvi knjige Sveti sedež in Republika Hrvaška: dvajset let diplomatskih odnosov (1992–2012) je papeški nuncij na Hrvaškem Alessandro D'Errica v svojem nagovoru sicer pohvalil odnose med državama, vseeno pa je dejal, da bi bilo treba v odnosu med Vatikanom in Hrvaško »več pozornosti nameniti stvarem, povezanim z vračilom Cerkvi odvzetih nepremičnin med jugoslovansko komunistično vladavino«.
