Gladovna stavka pred kamerami namesto samomora

Prvak srbskih radikalcev Vojislav Šešelj je izjavil, da se ne namerava vrniti v Haag, kjer ga v sredo čaka prizivni postopek. Na prvi stopnji je bil oproščen krivde za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini v Srbiji.

Vojislav Šešelj je že večkrat izjavil, da ga sodba haaškega sodišča sploh ne zanima in da ga lahko v Haag odpeljejo samo vklenjenega. Prizivni postopek bo potekal pred mednarodnim rezidualnim mehanizmom za mednarodna kazenska sodišča (MMKS), ki je pravni naslednik Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) v Haagu. Predsednik MMKS Theodor Meron je že pojasnil, da bo, če Šešelj ne bo prišel v Haag, njegove interese zastopal zagovornik po uradni dolžnosti. Če Šešlja ne bo, bo lahko njegov zagovornik zgolj skrbel za to, da ne bodo kratene Šešljeve proceduralne pravice, ne bo pa mogel odgovarjati na trditve tožilstva.

Zaradi verjetne Šešljeve odsotnosti v prizivnem postopku ne bo nikogar bolela glava, drugače pa bi lahko bilo v prvi polovici prihodnjega leta, ko bo MMKS, kot je napovedal Meron, izrekel Šešlju končno sodbo. Na vprašanje, ali bi se v primeru obsodilne sodbe odločil za samomor tako kot obsojeni Slobodan Praljak, je Šešelj dejal, da bi to naredil bolj subtilno, in ne nepričakovano. Šešelj je napovedal, da bo začel gladovno stavkati javno in pred kamerami in da vztrajal do konca. Po njegovem se ga na sodišču bojijo, ker je med sojenjem v Haagu že 28 dni glavno stavkal, ko so mu zaradi nespoštovanja sodišča prepovedali obiske družinskih članov. Kljub temu je dejal, da je Praljkovo dejanje vredno vsega spoštovanja.

Velika Srbija ni zločinska ideja

ICTY je na prvi stopnji Šešlja oprostil krivde po vseh točkah obtožnice, razsodbo pa so mnogi označili za sramotno in šokantno. Predsednik sodnega senata Jean Claude Antonetti je v obrazložitvi sodbe pojasnil, da tožilstvo ni dokazalo Šešlju vzročno-posledične povezanosti njegovih hujskaških govorov s konkretnimi zločini. Po njegovem bi lahko bil cilj govorov spodbujanje morale prostovoljcev vključenih v spopade, ne pa pozivi k etničnemu čiščenju nesrbskega prebivalstva v BiH ali k pregonu Hrvatov.

Sodni senat je še razsodil, da ni bilo skupnega zločinskega načrta z nekdanjim srbskim predsednikom Slobodanom Miloševićem na čelu, katerega cilj je bilo etnično čiščenje delov Hrvaške in BiH zaradi ustvarjanja velike Srbije. Po Antonettiju je bil cilj obramba Srbov in ohranitev Jugoslavije, razglasitev avtonomije srbskega naroda na Hrvaškem in v BiH pa ni bila rezultat zločinskega namena. Antonetti je sklenil z ugotovitvijo, da je velika Srbija politična, in ne zločinska ideja.