Tiskane izdaje
Zagreb – Statut stranke je treba spoštovati, zato so bila vrata tajništva stranke HDZ v središču Zagreba odklenjena do polnoči. Če bi skoznje morda stopil še kak morebitni kandidat za novega šefa HDZ. Vendar ni. Andrej Plenković, poslanec v evropskem parlamentu, je tako ostal edini kandidat za novega predsednika stranke.
Članstvo, podatki kažejo, da HDZ šteje nekoliko več kot 200.000 članov, bo predsednika izbiralo 17. julija, tri mesece po tem, ko je članstvo z veliko večino glasov – več kot 68.000 – novi mandat za vodenje stranke podelilo staremu predsedniku Tomislavu Karamarku. Ta se je čez čas zapletel v afero, v kateri je v osrednji vlogi nastopala Karamarkova žena Ana zaradi oglaševalskih storitev za lobista madžarske energetske (naftne) družbe Mol, ki je v sporu s hrvaško vlado zaradi upravljavskih pravic v hrvaški Ini. Afera je razvnela politično krizo, katere razsežnosti na Hrvaškem ne pomnijo. Karamarko, njen začetnik in tudi njen najpomembnejši del, je nato odstopil kot prvi podpredsednik hrvaške vlade (in še s sedmih drugih političnih funkcij v državi), nato pa še kot predsednik stranke HDZ. In postal hrvaška politična preteklost.
Iz preteklosti v sedanjost
Začela pa se je HDZ-sedanjost. Poslanec v evropskem parlamentu Andrej Plenković (HDZ) je po tem, ko je uradno vložil kandidaturo (skupaj s 35.000 podpisi, čeprav je za kandidaturo potrebnih 5000) za predsednika HDZ na strankarskih volitvah postal tudi edini kandidat za novega predsednika stranke, ki se je prav zdaj, ko se afera Karamarko še niti ni polegla, znašla sredi nove afere. Tokrat gre za domnevno netransparentna posojila, ki jih je HDZ dobila od zasebne družbe Prvo plinarsko društvo (PPD), afero pa je sprožil poziv direktorja te družbe, ki je javno, prek političnega tednika Nacional, HDZ pozval, naj redno odplačuje posojilo, visoko dobrih pol milijona evrov.
Znotraj stranke so nastala nova trenja, pojavila so se številna vprašanja, ki ostajajo (še) brez odgovorov. Je Karamarko vedel za to posojilo? Nekateri pravijo, da ne, in dodajajo, da je to bila poteza takratnega generalnega sekretarja stranke, zdaj pa namestnika predsednika stranke Miljana Brkića. Kako je mogoče, da je uslužbenec – sicer eden od izvršnih direktorjev – družbe PPD postal namestnik ministra za gospodarstvo? Vprašanje je še brez odgovora. Nestrpnost med Plenkovićem in Brkićem pa se stopnjuje …
HDZ – moč razvoja
Andrej Plenković, ki je bil do zdaj podpredsednik odbora za zunanjo politiko evropskega parlamenta, je že predstavil svoj moto – HDZ kot osrednja moč razvoja Hrvaške – ter dejal, da je HDZ ljudska in državotvorna desnosredinska stranka. Podporo mu je izrekla tudi Evropska ljudska stranka.
Vendar je bil že vprašan tudi o netransparentnih posojilih, ki jih je HDZ dobila od Prvog plinarskog društva (PPD). O tem je Plenković izjavil, da je zahteval pojasnila o financiranju stranke, v primeru nepravilnosti pa bo zahteval tudi politično odgovornost takratnega vrha stranke. Pravi še, da so volitve pomembne za krepitev legitimnosti novega predsednika HDZ, kot tudi za prihajajoče predčasne parlamentarne volitve v državi.
Najnovejše raziskave javnega mnenja na Hrvaškem kažejo, da je po padcu hrvaške vlade sredi junija HDZ krepko izgubila podporo volivcev in po zadnjih raziskavah zaostaja za SDP deset odstotnih točk, potem ko so maja še bili izenačeni na vrhu priljubljenosti med volivci.
Sprti v enotnosti
Hrvaški analitiki na ves glas poudarjajo, da v HDZ ni prave enotnosti, vendar iz stranke poudarjajo, da so enotni. Ne glede na 35.000 podpisov, ki jih je ob uradni vložitvi kandidature predložil Andrej Plenković, bo zanimivo videti, koliko glasov mu bo namenilo članstvo. Povprečni član v HDZ je namreč bolj naklonjen »konservativnemu in že malo nacionalistično domoljubnemu načinu razmišljanja«, kot ga je do pred kratkim poosebljal minister za kulturo Zlatko Hasanbegović, Plenković pa je za številne v HDZ »zgolj karierist, ki je svojo kariero gradil v diplomaciji in evropskih institucijah«. »Pogled na svet med Plenkovićem in večino v stranki je velik, morda celo prevelik, in ga ne bo mogoče prikriti, kaj šele preseči« meni glavni urednik političnega tednika Globus Zdravko Milinović.
