HRT v objem Domoljubne koalicije

Zagreb − Uresničevati se je začela že pred časom dana izjava prvega moža desne HDZ Tomislava Karamarka, da lahko »državljani v svojih domovih mislijo, kakor želijo, a ne tudi v javnosti«. Postopek za zamenjavo glavnega ravnatelja hrvaške državne TV, HRT, je nadzorni odbor že začel. Pod drobnogled pa naj bi HRT vzel tudi urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Ni je oblasti na svetu, ki si ne bi želela imeti pod nadzorom nacionalne televizijske hiše in še kakšne manjše za povrhu. Nič drugače ni na Hrvaškem, kjer se politične bitke, povezane s prevzemanjem nadzora nad Hrvaško radiotelevizijo (HRT), dogajajo po vsaki zamenjavi oblasti. Enkrat glasneje, drugič bolj skrito očem javnosti. Tokrat je bitka za oblast nad HRT glasna in brezkompromisna.

»Radman [Goran Radman, glavni ravnatelj hrvaške državne TV, HRT, op. a.] mora oditi,« je na enem od lokalnih strankarskih srečanj v Dalmaciji pred kratkim dejal predsednik stranke HDZ Tomislav Karamarko ter jasno in glasno napovedal zamenjave v osrednji hrvaški televizijski hiši. Prav on je pred nekaj meseci dejal, da bodo državljani v svojih domovih lahko mislili, kakor želijo, a ne tudi v javnosti, ter da bodo morali novinarji podpirati oblast. Minister za kulturo Zlatko Hasanbegović je le nekaj dni po prevzemu položaja izjavil, da ima zato, ker se mora ukvarjati z mediji, zgolj težave. Hrvaška javnost niti ni bila toliko presenečena nad izjavo predsednika HDZ in prvega podpredsednika vlade Tomislava Karamarka, bolj skrb vzbujajoče je bilo, da je Karamarko to izjavil na strankarskem srečanju. »Nekako bolj normalno bi bilo, da bi se postopek zamenjave šefa HRT začel v saboru, ki šefa državne televizije tudi imenuje,« so sporočili iz Hrvaškega novinarskega društva in dodali, da sta svoboda izražanja in neodvisnost medijev v državi ogroženi. A sporočilo je naletelo na gluha ušesa.

Zlata padala za izbrane

Sedanja konservativno-tehnična vlada premiera Tihomirja Oreškovića ne skriva, da jo zanima razčiščevanje stvari v medijih. Nekateri voditelji satelitskih strankic, zbranih pod kapo HDZ in desne Domoljubne koalicije, pa so tudi že večkrat obtoževali HRT, da je v rokah levice oziroma SDP, ki narekuje javno mnenje. Piko na i je postavil Karamarko, ko je dejal, da je HRT pravzaprav strankarska (mislil je na SDP, op. a.) televizija.

Zdaj pa je prišla na dan še afera, ki so jo poimenovali Zlata padala. K pogodbam o delu nekaterih vodilnih (tudi urednikov) na HRT je namreč glavni direktor Goran Radman podpisal 44 aneksov, ki določajo precejšnje odpravnine (od 78.000 do 130.000 evrov) omenjenim 44 zaposlenim urednikom in vodstvenim delavcem, če bi bili morda predčasno odpuščeni. Afera je prišla v javnost, tisti, ki so čakali pravo priložnost, so jo zagrabili z obema rokama. Nadzorni odbor HRT je sklical izredno sejo in nemudoma pozval urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, naj pregleda, ali ni bilo z omenjenimi aneksi storjeno kaznivo dejanje, ki si ga je privoščil šef HRT Goran Radman. Ta je anekse preklical, nadzorniki pa so kljub temu ugotovili, da je s svojim podpisom na njih prekršil določila zakona o HRT. S tem so tudi dali soglasje za začetek postopka za Radmanov odstrel.

Zapoznela orbanizacija HRT?

Hrvaška javnost je tako kot nasploh tudi tokrat razdeljena na tiste, ki Radmanov odstrel podpirajo, in na one, ki se z njim ne strinjajo. Tomislav Jakić, nekdanji dolgoletni zunanjepolitični novinar HRT, ki je sredi devetdesetih moral HRT zapustiti, je za reški Novi list dejal, da se čistke in odstreli na državni televiziji tudi »takrat, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja niso dogajali na tak način«. Dodal je, da se je takrat vse dogajalo bolj počasi in prikrito. »Vse se je delalo pod krinko tehnoloških presežkov, odpovedi pa so najprej dobivali zaposleni, ki so bili srbske narodnosti, druge so predčasno upokojili, pomembnejšim so dokupovali delovno dobo. Zamenjave na HRT so takrat trajale kakšno leto, začelo pa se je dobro leto po tem, ko je HDZ prišla na oblast. Zdaj se nekaj podobnega dogaja le mesec ali dva po njenem prevzemu oblasti,« je dejal Jakić.

Hrvaško novinarsko društvo je že opozorilo mednarodno javnost, da je neodvisnost medijev, tudi HRT, na Hrvaškem ogrožena. Prav tako jih ni malo, ki opozarjajo na poteze madžarskega premiera Viktorja Orbána, ki je že leta 2001 vpeljal nadzor glavnih urednikov in drugih vodilnih funkcionarjev v uredništvih televizij in radiev. Laszlo Kover, nekdanji predsednik Fidesza, pa je tudi že takrat – podobno kot zdaj nekateri voditelji satelitskih strankic, zbranih pod kapo HDZ in desne Domoljubne koalicije, kot tudi sam Tomislav Karamarko, ki obtožujejo HRT, da je v rokah levice oziroma SDP – povedal, da je kar devet desetin madžarskih medijev sovražno razpoloženih do takratne vlade premiera Orbána. Zdaj, petnajst let pozneje kot na Madžarskem, pa morda res niso daleč razmišljanja, da naj bi se s čistkami na HRT pravzaprav začel proces orbanizacije hrvaške državne televizije.