Tiskane izdaje
Zagreb − Zveni presenetljivo in neverjetno. V množici sodnih odločb, na podlagi katerih mora Slovenija nenehno nekaj plačevati Hrvatom in Hrvaški, se je znašla tudi taka, ki določa, da mora hrvaška družba plačati kazen slovenski družbi. Denar na slovenski račun pa mora začeti pritekati od danes.
Zgodba je pravzaprav stara 26 let. Takrat je namreč slovensko podjetje A-Cosmos s splitskim mestnim prevoznikom Promet Split sklenilo lizinški dogovor za devet avtobusov za mestne vožnje. Pogodba je določala, da znaša njihova vrednost 3,2 milijona (takratnih) nemških mark, po treh letih pa bi splitski prevoznik odkupil vsak avtobus za 500 nemških mark. Pa se je zgodilo, da se splitski kupec za odkup ni odločil (vmes je sicer odplačeval lizing obroke), avtobusov ni vrnil v Ljubljano, ampak jih je vseeno uporabljal za prevoz potnikov po Splitu in okolici.
Kaj nam pa morejo
Podjetje A-Cosmos je nato leta 1993, tri leta po tem, ko je dobavilo avtobuse v Split, in takoj zatem, ko so se v Splitu začeli obnašati po načelu »kaj nam pa morejo«, vložilo tožbo in sodni spor se je začel. Lani je splitsko sodišče odločilo, da mora splitski prevoznik Promet podjetju A-Cosmos plačati nekaj več kot 40 milijonov kun oziroma nekaj več kot pet milijonov evrov. Te dni je sodba postala pravnomočna, rok za plačilo pa je torek, 2. februar 2016. Kot kaže zdaj, bo prvi obrok kazni res plačan, in sicer deset odstotkov oziroma nekaj več kot pol milijona evrov.
A če vemo, kako si nemalokrat na Hrvaškem kar po svoje razložijo kakšno določilo, ne glede na to, ali gre za sodno odločitev ali določeno z mednarodno pogodbo, na katero so celo pristavili svoj državniški podpis, pa kljub vsemu ostaja vprašanje, kako bo s poplačilom preostalih 90 odstotkov s sodiščem določene kazni, ki mora »sesti« na račun slovenskega podjetja.
In kako naprej? Po Delovih informacijah pogovori med A-Cosmosom, splitskim prevoznikom in mestom Split, ki je 65-odstotni lastnik mestnega avtobusnega prevoznika, še potekajo. Rok, do katerega se mora na računu A-Cosmosa znajti celoten s sodiščem določen znesek, pa je leto 2018.
Splitski mestni svet − prvi mož Splita je Ivo Baldasar − je opravil kar nekaj sej mestnega sveta prav o tej problematiki in hotel najti rešitev, ki ne bi tako hudo obremenila mestnega proračuna in blagajne mestnega prevoznika. Zanimivo pa je, da se je slovenska družba medtem, da bi zavarovala svoje s sodiščem določene pravice, vpisala kot solastnik nekaj nepremičnin v Splitu (gre za nekaj več kot 20.000 kvadratnih metrov skupnih površin), katerih lastnik je omenjeni splitski prevoznik.
»Bančno« presenečenje
»Pravnomočnost sodbe hrvaškega sodišča bi v morali Sloveniji proslaviti najmanj z nacionalnim praznikom in dela prostim dnem,« je malce za šalo malce pa zares bančno sodbo pokomentiral eden od slovenskih diplomatov in dober poznavalec hrvaškega trenutka. Med vrsticami pa je pravzaprav spomnil na prenesene devizne vloge, zaradi katerih poteka na hrvaških sodiščih precej postopkov proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljansk banki.
Spomnimo: zaradi prenesenih deviznih vlog, ki so bile pred več kot 20 leti izplačane hrvaškim varčevalcem, sta Privredna banka Zagreb in Zagrebška banka (obe sta v tuji lasti) za račun Hrvaške proti LB in NLB sprožili 27 postopkov (zaradi združitve posamičnih postopkov jih je trenutno 15) na hrvaških sodiščih. Po sklenitvi tako imenovanega mokriškega memoranduma leta 2013 hrvaška sodišča njegovih določb ne tolmačijo enako in posledično so odločitve sodišč včasih v prid in drugič (beri: večinoma) v škodo LB in NLB.
Da je najnovejši splitski sodni primer res svojevrstno »bančno« presenečenje, pa ima podlago tudi v zvezi z nemalokrat nerazumljivim hrvaškim razumevanjem statusa glavne podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu. Ko podružnica LB v Zagrebu v sodnih postopkih namreč zahteva vračilo posojil hrvaškim podjetjem (gre za več kot 200 milijonov evrov, kar z obrestmi znaša že nekaj več kot milijardo evrov), jim hrvaška sodišča ne priznavajo biti tožnik. Ko gre na drugi strani za tožbe hrvaških varčevalcev v zvezi s starimi deviznimi vlogami, pa ni ovir, da je podružnica LB v Zagrebu − tožena stranka.
