Tiskane izdaje
Zagreb − Konfliktov med Hrvaško in Srbijo je čedalje več. Odnosi so napeti, v diplomatskih notah, ki si jih državi te dni izmenjujeta, se pojavljajo očitki o besednjaku iz časa NDH, o veliki srbsko-četniški agresiji, Miloševiću pa tudi o velikih strahovih Srbov na Hrvaškem in Hrvatov v Srbiji.
Ko je pred šestimi leti srbski predsednik Boris Tadić obiskal Ovčaro pri Vukovarju − mediji so obisk označili za zgodovinskega −, je dejal, da se je prišel poklonit spominu na žrtve in počastit spomin nanje, poleg tega pa da želi še enkrat izreči opravičilo in izraziti obžalovanje ter poskrbeti za možnost, da Srbija in Hrvaška obrneta novo stran v zgodovini. Njegov hrvaški kolega Ivo Josipović je dodal, kako »sta prišla pokazat, da je možna tudi drugačna politika, politika miru«. Vendar je čas pokazal, da se ni veliko spremenilo, hrvaško-srbski odnosi so ostali politika konfliktov.
Veliko olja na velik ogenj
V nedavnem pogovoru za politični tednik Globus je predsednik srbskega narodnega sveta Milorad Pupovac dejal, da je bil v zadnjih 25 letih prisoten precejšen strah Srbov na Hrvaškem. Enkrat intenzivnejši, drugič malo manj. »Zadnja leta se strahovi Srbov na Hrvaškem le še povečujejo,« je dejal dolgoletni saborski poslanec. Na strahove vsakdanjega življenja opozarjajo tudi Hrvati, ki živijo v Srbiji oziroma v Vojvodini.
Pred dobrim mesecem sta se srečala hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in predsednik srbske vlade Aleksandar Vučić. Napovedala sta »pot k normalizaciji odnosov«, podpisala sta tudi tako imenovani dogovor iz Subotice, v katerem sta se obe strani zavezali, da bosta storili vse, da se izboljšajo razmere med državama, predvsem položaj manjšin − Srbov na Hrvaškem in Hrvatov v Srbiji. Vendar se je namesto prvega koraka k normalizaciji »zgodila« razveljavitev sodnega postopka proti hrvaškemu nadškofu Alojziju Stepincu, obsojenemu leta 1946.
Zagrebško županijsko sodišče je odločilo: sodni postopek proti Alojziju Stepincu, obsojenemu na »komunističnem montiranem postopku«, se razveljavi. Odločitev sodišča iz leta 1946 se v celoti zavrže. Stepinac je za Srbijo že dolgo časa zločinec, ki je sodeloval z ustaši in fašistično NDH, za Hrvate pa že svetnik. Kamen spotike, ki se že dolgo vali med Hrvaško in Srbijo, se je tako znova zakotalil. Srbija je v diplomatski noti po razglasitvi razveljavitve sodbe proti Stepincu zapisala, da gre za »rehabilitacijo fašizma in ustaške NDH«. Hrvaška stran je vse skupaj zavrnila v svoji diplomatski noti, kjer je opozorila, da srbski besednjak »vse bolj spominja na komunistični besednjak iz devetdesetih let in iz časov Slobodana Miloševića«.
Olje na diplomatski ogenj med sosedama je dolila še odločitev hrvaškega vrhovnega sodišča, ki je prejšnji teden zaradi proceduralnih napak v celoti razveljavilo prvostopenjsko sodbo nekdanjemu poveljniku obrambe v Osijeku Branimirju Glavašu in petim soobtožencem zaradi vojnih zločinov, v katerih so bili žrtve Srbi.
Proslava v vasi Srb
Nič manj napetosti ni povzročila niti proslava ob partizanskem spomeniku blizu vasi Srb, kjer so proslavili 75. obletnico upora narodov Like. Slovesnosti so nasprotovali protestniki, med katerimi jih je bilo več z ustaškimi simboli. Nekdanji saborski poslanec HDZ in upokojeni general hrvaške vojske Željko Glasnović je verbalno napadel predsednika hrvaške Antifašistične lige Zorana Pusića, češ da v Srbu praznujejo »velikosrbsko-četniško-imperialistično agresijo«.
Ta teden se utegne znova zaiskriti. V Kninu se bodo zvrstile slovesnosti ob 25. obletnici akcije Nevihta (Oluja), v kateri si je Hrvaška povrnila nadzor nad približno petino ozemlja, ki so ga med razpadanjem nekdanje Jugoslavije zasedli hrvaški Srbi s pomočjo JLA. Med Nevihto in po njej so pripadniki hrvaške vojske in policije pobili več sto srbskih civilistov in požgali na tisoče srbskih domov, okoli 150.000 Srbov oziroma večina srbske populacije na Hrvaškem pa je zapustila državo, zato v Beogradu še zdaj vztrajajo, da je šlo za etnično čiščenje. Za Hrvaško je akcija Nevihta – svetinja.
Mira Nikolić. Foto: Osebni arhiv
Odnosi, obremenjeni s preteklostjo
Odločitev hrvaškega sodišča o razveljavitvi sodbe blaženemu kardinalu Alojziju Stepincu pa tudi vojnemu zločincu Branimirju Glavašu bo zagotovo vplivala na odnose med Srbijo in Hrvaško, v pogovoru za Delo pravi srbska veleposlanica na Hrvaškem Mira Nikolić.
Odnosi med Srbijo in Hrvaško še zdaleč niso vzorni. Protestne in diplomatske note »potujejo« iz Zagreba proti Beogradu in v nasprotni smeri skoraj vsak dan. Kako vi vidite odnose med sosedama?
Odnosi med Srbijo in Hrvaško so kompleksni in obremenjeni s številnimi nerešenimi vprašanji ter z bližnjo in daljno preteklostjo. Oblast v Srbiji je trdno opredeljena za krepitev dobrososedskih odnosov in želi narediti vse, da bi v tem delu Evrope zagotovili mir in stabilnost. Zato sta politični dialog in pogovor edini način za premoščanje težav, ki obstajajo v bilateralnih odnosih. Pričakujem, da bo kljub nemilim dogodkom, ki smo jim priča v zadnjih dneh, sporočilo, ki sta ga ob nedavnem srečanju poslala hrvaška predsednica Grabar Kitarovićeva in premier Vučić, zaživelo. V praksi bosta državi pokazali zrelost, da zmoreta nerešena vprašanja reševati po načelu spoštovanja in odprtega dialoga.
Hrvaška je zagotovila pomoč Srbiji na njeni poti proti EU. Zdi se, da vse skupaj ostaja le pri besedah. Afera Stepinac je pokazala, da vse lepe želje in namere hitro padejo v vodo, če ena stran naredi nekaj, kar drugi ni všeč.
Z odločitvijo, da se razveljavi sodba iz leta 1946, je Stepinac vrnjen iz cerkvenih okvirov v politiko. To ni dobro. S sestavljanjem tako imenovane medreligijske komisije (komisija preučuje dokumentacijo o Alojziju Stepincu, op. a.) želi papež Frančišek zmanjšati razlike v stališčih obeh (hrvaške in srbske; op. a.) strani, ne pa da jih poudarja. Vsaka politizacija in zloraba te teme dosega le nasproten učinek. Odločitev sodišča bo zagotovo vplivala na proces normalizacije odnosov med Srbijo in Hrvaško, še posebno na psihološki in čustveni ravni. Vendar moramo ostati realni. Dve sosedi sta v marsičem odvisni druga od druge; nujno je, da odnosa ne obvladujejo čustva, temveč ga je treba graditi racionalno. Prav takšen način sistematskega in postopnega izboljševanja odnosov s Hrvaško je eden od pomembnih ciljev naše zunanje politike.
Predsednik srbskega narodnega sveta Milorad Pupovac opozarja, da Srbi na Hrvaškem zadnje čase živijo v strahu. Se strinjate z njim?
Odločitev hrvaškega vrhovnega sodišča, ki je te dni zaradi proceduralnih napak v celoti razveljavilo prvostopenjsko sodbo nekdanjemu poveljniku obrambe v Osijeku Branimirju Glavašu, pogosto vzklikanje ustaškega pozdrava na javnih mestih, sovražni govor, več incidentov, o katerih priča tudi poročilo srbskega narodnega sveta iz leta 2015, zagotovo niso poteze, zaradi katerih bi se pripadniki srbske manjšine na Hrvaškem počutili varne. Občutek nevarnosti povzroča strah, ta pa seže tako globoko, da se mnogi celo bojijo priznati svojo identiteto, pripadnost. Vse to dodatno zapleta položaj srbskega naroda na Hrvaškem. Navsezadnje bi morali biti pripadniki manjšin most, ki povezuje, ne pa breme v odnosih med državama. Gospod Pupovac je eden pomembnejših članov srbske skupnosti, in če na takšne težave opozarja on, zagotovo to ne počne brez razloga. Vlada v Beogradu, ki se zaveda kompleksnosti, v kateri se je znašla srbska skupnost na Hrvaškem, noče nakopati dodatnih težav življenju Srbov na Hrvaškem.
Kolikor mi je znano, je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović pred kratkim poslala hrvaški vladi pismo, v katerem omenja konkretne korake za normalizacijo odnosov med Hrvaško in Srbijo. Hrvaška vlada je medtem postala le tehnična vlada. Menite, da bo pismo, vsebina je bolj ali manj skrivnostna, spodbudilo tako eno kot drugo stran, da nekaj le naredita, da njun odnos ne bo več svojevrsten odnos konfliktov?
S srečanjem srbskega premiera in hrvaške predsednice, pa tudi s podpisom deklaracije v Subotici, je narejen velik korak k temu, da se začnejo težave srbske skupnosti na Hrvaškem in hrvaške v Srbiji odpravljati. Predsednik srbske vlade Vučić je že nekajkrat napovedal in obljubil, da bo srbska stran svoje obveznosti izpolnila ne glede to, ali bo to storila tudi hrvaška stran. Trdno stališče naše vlade je, da je Srbija država vseh njenih državljanov in da se morajo vsi, ki v njej živijo, počutiti enako dobro in svobodno ne glede na nacionalno ali versko pripadnost.
