Tiskane izdaje
Hrvaška se bo ta teden tudi uradno odločila za nakup dvanajstih vojaških lovskih letal. Odločala se bo med tremi tipi letal in ponudniki iz petih držav. Grčija, ZDA in Izrael ponujajo rabljena letala F-16, Švedska novi gripen JAS 39, Južna Koreja pa FA-50.
Objavo natečaja je potrdil hrvaški obrambni minister Damir Krstičević v ZDA, kjer ga je sprejel njegov ameriški kolega James Mattis. Oba nekdanja generala nista skrivala zadovoljstva z ameriško-hrvaškim vojaškim sodelovanjem, Mattis je posebej poudaril, da osvobodilno akcijo Nevihta kot primer prepričljive in brezhibne zmage proučujejo na ameriških vojaških šolah, Krstičević pa je opozoril na pomen usposabljanja hrvaških vojakov v ameriških učnih središčih, ki jih je tudi sam obiskoval. Pogovarjala sta se seveda tudi o posodabljanju hrvaškega letalstva. Po ogledu tovarne podjetja Lockheed Martin je Krstičević na vprašanje novinarjev »Ali smo se po obisku približali nakupu ameriških letal F-16?« odgovoril »Da«. Potem ko je naslednji dan ugotovil, da je Hrvaška ne samo zvesta zaveznica ZDA, ampak tudi članica Evropske unije, ki ne dovoljuje neposrednih pogodb, zaradi katerih so že grajali Bolgarijo in Romunijo, se je minister popravil in napovedal razpis natečaja.
Drage igrače
Zgodba o posodabljanju hrvaškega vojaškega letalstva traja že nekaj let. Hrvaška ima na voljo zastarele mige 21, o katerih nihče ne ve, koliko jih sploh lahko še leti. Pred kratkim slabo opravljen servis »starih krip« v Ukrajini se je končal na sodišču. Po več padcih in incidentih, med katerimi je bil najhujši tisti, ko sta miga v okolici Slunja trčila drug v drugega, na slepo izstreljena raketa pa je hudo ranila neko starko, so se mnogi začeli spraševati, ali Hrvaška sploh potrebuje vojaško letalstvo ali naj nadzor svojega zračnega prostora tako kakor Slovenija prepusti Natu. Poleg tega so vojaška letala drage igrače, za eskadriljo bi Hrvaška plačala od 500 milijonov do milijarde evrov. Letni proračun hrvaškega obrambnega ministrstva znaša približno 600 milijonov evrov. Zadnje dni, ko Dalmacija gori, z ognjeno stihijo pa se bojujejo slabo opremljeni gasilci z opremo, starejšo od trideset let, je spet slišati vprašanje: »Ali Hrvaška trenutno res najbolj potrebuje vojaško letalstvo?«
Dilemo sta z odločno podporo predsednice odpravila nova Plenkovićeva vlada in prizadevni obrambni minister Damir Krstičević, ki ga je nekoč zaradi javnega protestnega pisma, napisanega skupaj z enajstimi drugimi generali, upokojil predsednik Stjepan Mesić. Odločili so se za nakup vojaških letal, ki ustrezajo Natovim standardom, med izbiranjem ponudbe, na podlagi katere bo pogodba sklenjena izključno z državo, pa bodo upoštevali ceno, kakovost in prihodnje poslovno-gospodarsko sodelovanje med državama. Težko je predvideti, koliko bo stalo posamezno letalo, saj je cena odvisna od skupnega paketa ponudbe. Še vedno ne vemo, kaj bo paket vseboval, vendar domnevamo, da bi rabljena letala F-16 brez orožja lahko stala od 20 do 30 milijonov dolarjev, za novi gripen bi bilo treba odšteti kar 70 milijonov, za južnokorejski F-50 pa 30 milijonov dolarjev. Še vedno tudi ni jasno, ali bo prihodnja eskadrilja samo varovala zračni prostor ali bi radi z njo dosegli vojaško prevlado v zračnem prostoru regije, zaradi česar bi se precej povečali stroški. To bo precej odvisno od Srbije, ki je napovedala nakup ruskih migov 29.
Negodovanje v opoziciji
Hrvaška je že zaradi vojaškega sodelovanja z ZDA dobila 16 helikopterjev kiowa warrior, vrednih 200 milijonov dolarjev, za samo 27 milijonov dolarjev. Dobila je tudi precej odpisane kopenske vojaške opreme, ki bolj ali manj leži, ne da bi jo uporabljali. Američani poudarjajo hrvaško sodelovanje v Afganistanu, še posebno pa so pohvalili napoved Hrvaške, ki namerava v Poljsko in Litvo poslati kar 290 vojakov. Podatek je povzročil negodovanje v opoziciji, ki opozarja, da neprimerljivo večji državi Nemčija in Francija pošiljata po 300 vojakov, Italija 160 in Slovenija 50 vojakov, Slovaška, Madžarska, Češka, Grčija in Turčija pa nobenega.
Hrvaška ne krepi vojaškega sodelovanja samo z ZDA, ampak tudi z Izraelom. Pred kratkim so potrdili, da so od Izraela kupili osem topov oziroma bojnih postaj UT 30 MK 2, vrednih 13 milijonov evrov. Sporazum o vojaškem sodelovanju so podpisali tudi z Veliko Britanijo, s katero Hrvaška čedalje pogosteje sodeluje tudi pri mednarodnopolitičnih vprašanjih. Tako so bili mnogi osupli, ko so izvedeli, da je bila Hrvaška med redkimi 15 državami članicami OZN, ki so v sporu Mauritiusa in Velike Britanije kljub mnenju stalnega arbitražnega sodišča podprle Britance. Tako se je po prepričanju mnogih Hrvaška oddolžila Veliki Britaniji, ki je njen mejni spor s Slovenijo označila za dvostransko vprašanje. Omenimo lahko, da je v sporu Kitajske in Filipinov podprla Kitajsko, ne da bi upoštevala zahteve Evropske unije. Glede na čedalje bolj osamljen položaj Hrvaške v EU pri tem vprašanju so nekateri to odločitev komentirali, kot da Hrvaška poskuša pridobiti nove zaveznike, tokrat med stalnimi članicami varnostnega sveta OZN. V nasprotju z državnim vodstvom hrvaški državljani dajejo prednost tradicionalnim zaveznicam. Tako se jih je v zadnjih treh letih v Nemčijo izselilo neverjetnih 180.000.
