Hrvaška odgovarja: Ni bilo kršenja evropskega prava

Hrvaško stališče, da z zavračanjem odločitve arbitražnega sodišča o določitvi meje ne kršijo prava EU, ostaja enako.

tor, 17.04.2018, 15:04; spremenjen: 20:55

Evropska komisija je pozvala Hrvaško, naj do 17. aprila pošlje pisni odziv na slovensko pismo v zvezi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama, ki je bilo komisiji posredovano 16. marca v okviru 259. člena lizbonske pogodbe. Evropska komisija je predvidela tudi ustno obravnavo, ki naj bi v Bruslju 2. maja potekala na strokovni ravni in za zaprtimi vrati.

Zagreb - »Ni bilo kršenja evropskega prava, na terenu niso nastale spremembe. Meja je tam, kjer je bila leta 1991,« je zapisano v odgovoru vlade Republike Hrvaške na slovensko stališče, češ da Hrvaška z zavračanjem arbitražnega sporazuma krši evropsko in mednarodno pravo.

V odgovoru, ki so ga v zvezi s slovensko pritožbo poslali evropski komisiji, Hrvaška skladno s pogodbo o delovanju Unije ponavlja, da arbitražna razsodba, ki je bila izrečena kot »rezultat arbitražnega postopka, ki sta ga najbolj grobo prekršila slovenski sodnik in vladna uslužbenka, ni mogla privesti do pravnega rezultata, ki bi na kakršenkoli način obvezoval Hrvaško«.

Hrvaška vztraja pri oceni, da ni »ne temeljev ne razlogov za sprožitev kakršnegakoli postopka pred sodiščem Evropske unije, ker v tem primeru ne gre za pravo Evropske unije, ampak za mednarodno pravo, in da sodišče Evropske unije ni pristojno za urejanje tega vprašanja«. Mediji še vedno opozarjajo, da so med članicami Evropske unije podobne tožbe zelo redke. Od šestih postopkov, kolikor so jih sprožili do zdaj, je bil uspešen samo eden - ko je Francija tožila Veliko Britanijo zaradi ukrepanja britanske države proti francoskim ribičem.

Reševanje rezervirano za pravne strokovnjake

Na vprašanje, kdo bo zastopal Hrvaško na prvem sestanku, ki je napovedan za 2. maj, je ministrica za zunanje in evropske zadeve Marija Pejčinović Burić odgovorila, da je običajno, da se takšnih sestankov udeležijo pravni strokovnjaki. »Zelo redko se države odločijo za udeležbo na politični ravni, česar tudi v komisiji ne odobravajo, saj po splošnem prepričanju to ni potrebno. To so pravne zadeve, o katerih se morajo dogovarjati pravni strokovnjaki. Menim, da se morajo takšnega sestanka udeležiti izkušeni mednarodni strokovnjaki in strokovnjaki za evropsko pravo, ki lahko o teh stvareh tehtno govorijo,« je dejala ministrica Marija Pejčinović Burić.

Hrvaška samo za nova dvostranska pogajanja

Sicer pa do danes, ko je potekel rok za odgovor evropski komisiji na slovenski predlog za sprožitev tožbe zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji, v javnosti nihče ni omenjal razmejitve s Slovenijo. Pa tudi ne ribičev. Zdi se, da lahko, vsaj kar zadeva hrvaško vlado in tudi večji del javnosti, takšno stanje ostane za vedno. Izjema je zgolj nedavna izjava predsednika SDP Davorja Bernardića, ki je omenil »pravico Slovenije do izhoda na odprto morje«, in možnost, da državi z dogovorom uresničita rešitve iz arbitražne razsodbe. A tudi to izjavo so kaj hitro razglasili za sicer pregovorno Bernardićevo nespretnost, SDP pa je potrdila, da je tudi zanjo arbitražna razsodba kontaminirana, naloga obeh držav pa je, da z dvostranskimi pogajanji poiščeta sprejemljivo rešitev za spor o meji.

Prijavi sovražni govor