Tiskane izdaje
Zagreb – Hrvaško od volitev za predsednika države loči še enajst dni. Retorika se zaostruje, kandidati pa izrabljajo vsak trenutek za »hvalo sebe in kritiko drugih«.
Potem ko je odvetnik Vladimir Gredelj kazensko ovadil hrvaškega predsednika Iva Josipovića zaradi doprsnega kipa nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza - Tita, ki ga je v predsedniškem uradu sicer postavil prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman, ter Josipoviću očital totalitarizem, je zdaj Josipović le odgovoril odvetniku. Dejal mu je, da je »pravi pavliha«. Zagrebški časnik Večernji list je ocenil, da je Gredeljeva ovadba izdelek predvolilne delavnice HDZ, tako kot je odprto pismo Danice Ramljak predsedniški kandidatki največje opozicijske stranke Kolindi Grabar Kitarović odgovor Josipovićevega predvolilnega štaba.
Nekdanja vodja inštituta Ruđer Bošković Danica Ramljak je namreč Grabar Kitarovićevi zastavila deset vprašanj, s katerimi zahteva odgovore, kaj je kandidatka HDZ sploh storila za Hrvaško, ko je bila hrvaška zunanja ministrica in potem veleposlanica v Washingtonu. Ramljakova je zagotovila, da ni članica nobene politične stranke, pa tudi, da pisma ni napisala zato, da bi se postavila na Josipovićevo stran. Vprašanja v odprtem pismu so le vprašanja, na katera si želi odgovore, pravi Ramljakova.
Josipovićev limit
Na plan je pricurljal še podatek, da je pred petimi leti neka banka Josipoviću na volitvah odobrila kar 500.000 kun (približno 67.000 evrov) izrednega limita na tekočem računu. »Nič posebnega,« poudarjajo člani Josipovićevega takratnega volilnega štaba in dodajajo, da je bilo »vse čisto«. Tisti z druge strani Josipovićevega političnega spektra – zdajšnjega predsednika Iva Josipovića podpirajo vladajoča levosredinska koalicija ter levičarska in sredinska opozicija – pa s pomisleki odgovarjajo, da je to nenavadna poteza, saj so samo obresti na odobreni limit znašale približno 650 evrov, kar je povprečna hrvaška plača.
Kolinda Grabar Kitarović, ki bi jo kot prvo hrvaško predsednico radi videli v HDZ in njenih koalicijskih partnericah na desni strani politike, še naprej zbira denar z donatorskimi večerjami, za katere so celo ustrezne državne institucije potrdile, da so povsem legalen način zbiranja denarja. Zadnja večerja je bila v Splitu, udeležili so se je številni ugledneži, od nekdanjega selektorja hrvaške nogometne reprezentance Igorja Štimca do vaterpolistov in splitskih direktorjev. Menda naj bi zbrali milijon kun oziroma približno 120.000 evrov. Milan Kujundžić, ki je zapustil HDZ, ko ga je na volitvah za predsednika stranke leta 2012 premagal Tomislav Karamarko, nabira točke z očitki na račun Josipovića in Grabar Kitarovićeve, da »odkrivata toplo vodo«. Še najmanj je izpostavljen Ivan Vilibor Sinčić, ki je med predsedniškimi kandidati edini nov obraz v hrvaški politiki, sicer pa je član skupine, ki nasprotuje deložacijam in izvršbam.
Kdo z Zoranom Milanovićem?
Kdorkoli bo 28. decembra oziroma 11. januarja, če bo drugi krog, zmagal na volitvah in sedel v Tuđmanove predsedniške dvore na zagrebškem Pantovčaku, bo moral najmanj eno leto – konec leta 2015 so namreč predvidene parlamentarne volitve – sodelovati z zdajšnjim premierom Zoranom Milanovićem. Analitiki so si enotni, da bi bilo najmanj težav v odnosih med predsednikom in premierom, če bi zmagal zdajšnji predsednik Josipović, saj sta navsezadnje oba iz istega levega političnega spektra.
Veliko več težav in zapletov utegne Milanović pričakovati ob morebitni zmagi drugih kandidatov. Še posebej Grabar Kitarovićeve, ki bi s političnimi sredstvi pritiskala na delovanje Milanovićeve vlade. Morebitna zmaga Milana Kujundžića bi utegnila, med drugim, povzročiti nesoglasja med njim in Milanovićem na ideološkem področju. Kujundžić je namreč zagovornik zelo desne in konservativne politike, kot tak bi bržkone tudi odpiral ideološka vprašanja, kar bi sprožalo spore z zdajšnjo levosredinsko vlado. Četrti kandidat Sinčić je ideološko še vedno neznanka.
Olja na predvolilni ogenj v naši južni soseščini je prilil minister za zdravje Siniša Varga, ki so ga posneli, ko je s službenim audijem odpotoval na smučanje v Italijo. Hrvaški premier Zoran Milanović je napovedal, da bo vlada spremenila uredbo o uporabi službenih avtomobilov in uporabo teh vozil omejila zgolj za službene potrebe. Člani vlade imajo zdaj sicer pravico do uporabe službenega vozila in voznika 24 ur na dan, ob tem pa namen ni natančno določen.
»Službeni avtomobili so ministrom na razpolago za opravljanje dela, a je treba vedeti, kje je meja,« je dejal Milanović ob napovedi sprememb pravil. Dogodek je, razumljivo, izkoristila tudi opozicijska HDZ. Na izredni novinarski konferenci so izpostavili, da minister uporablja službeni avtomobil za zasebna potovanja, medtem ko so se dolgovi bolnišnic zvišali na skoraj 159 milijonov evrov.
