Hrvaška: Razsodba je krivična!

Potrditev teze o vpletenosti Hrvaške v oborožene spopade v sosednji državi je šokirala hrvaško državno vodstvo.

sre, 29.11.2017, 21:30

Zagreb – Na Hrvaškem sta samozastrupitev v sodni dvorani in poznejša smrt Slobodana Praljaka potisnili v ozadje sam izrek sodbe. Namesto tega se na Hrvaškem, kjer so vsi po vrsti šokirani zaradi vsega, kar se je zgodilo, sprašujejo: »Kako je mogoče, da je Praljak kljub strogim varnostnim ukrepom, ki veljajo tako v zaporu kot na sodišču, prišel do smrtonosnega strupa?« Razlogov za stroge varnostne ukrepe je bilo več kot dovolj, saj sta v dosedanjem delu sodišča naredila samomor že dva obtoženca, Srb Slavko Dokmanović in Milan Babić, ve pa se, da si je tudi Slobodan Milošević skrajšal življenje s tem, ko je jemal zdravila s protiučinkom, ki mu jih je uspelo pritihotapiti v zapor.

Sodniku je preostalo le še to, da zahteva preiskavo o tem nerazumljivem spodrsljaju nizozemskih oblasti, Praljaku in preostalim petim obtožencem pa so potrdili prvostopenjske kazni.

Sabor prekinil sejo

Potrditev teze o zločinskem načrtu in vpletenosti Hrvaške v oborožene spopade v sosednji državi je osupnila in šokirala hrvaško državno vodstvo. Sabor je prekinil sejo, predsednica pa svoj obisk na Islandiji. Sodba je za Hrvaško še toliko bolj neprijetna, ker se je Srbiji in njenemu takratnemu vodstvu s Slobodanom Miloševićem na čelu v vseh dosedanjih sodbah – in to kljub očitnemu vojaškemu delovanju – uspelo otresti takšne obtožbe, ki ima lahko poleg političnih, moralnih in zgodovinskih tudi pravne posledice. Hrvaška je s tem, ko je dvakrat zaprosila za status »prijatelja sodišča«, poskušala izpodbijati tezo o »skupnem zločinskem načrtu« oziroma o vpletenosti v oborožene spopade v BiH, a so jo obakrat zavrnili z obrazložitvijo, da se ne sodi državam, ampak posameznikom, med katerimi pa seveda ni Tuđmana, Šuška in Bobetka.



Slobodan Praljak je po izreku sodbe spil strup in pozneje umrl v bolnišnici. Foto: AFP

Z izjemo nekdanje zunanje ministrice Vesne Pusić (Glas), ki je današnjo sodbo doživela kot »logično posledico napačne hrvaške politike do BiH v devetdesetih letih«, se vsi tukajšnji politiki strinjajo, da je razsodba krivična. Orsat Miljenić (SDP), nekdanji pravosodni minister v Milanovićevi vladi, je sodbo doživel kot potrditev teze, da gre za »slabo sodišče, o katerem bi bilo bolje, če ga ne bi nikoli ustanovili«. Predsednik sabora Gordan Jandroković (HDZ) pa je sodbo zavrnil, ker ne ustreza zgodovinski resnici, saj je Hrvaška pomagala Bošnjakom, in to tako z oskrbovanjem beguncev kot tudi z dostavljanjem orožja in opreme ter sodelovanjem v skupnih vojaških akcijah med osvobajanjem BIH.

Malo možnosti za izpodbitje razsodbe

Kar zadeva morebitno pravno odgovornost Hrvaške, so si mnenja pravnih strokovnjakov zelo različna. Prvi so prepričani, da ni bila obtožena in obsojena Hrvaška, kar pomeni, da proti njej ne more nihče vložiti nobene tožbe, drugi pa so prepričani, da takšna obsodba odpira možnost zasebnih tožb in zahtev po izplačilu odškodnin na sodiščih BiH ali prek mednarodne pravne pomoči s skupinskimi tožbami pred hrvaškimi sodišči. Po prvotnem šoku zaradi potrjene obsodbe poskušajo zdaj njen pomen racionalizirati in celo minimalizirati. Dejstvo, da je Hrvaška sodelovala v mednarodnem oboroženem spopadu, še ne pomeni, da je bila v BiH agresorka, opozarjajo nekateri. »Sodelujemo tudi v Afganistanu, pa nismo agresorji,« pravi nekdanji pravosodni minister Ivan Šprlje (Most).



Sveče v spomin na Vladimirja Praljaka v Mostarju. Foto: Elvis Barkučić/AFP

Hrvaško državno vodstvo sicer napoveduje pravne in politične korake za izpodbijanje razsodbe, a ima bolj malo možnosti za uspeh. Haaško sodišče bo prenehalo delovati in to je bila njegova zadnja razsodba. Zdaj ostaja le še kazenski mehanizem, revizija razsodbe na podlagi novih dokazov pa je za zdaj uspela samo Veselinu Šljivančaninu, ki so mu kazen s 17 let zapora zmanjšali na pet let.

Prijavi sovražni govor