Tiskane izdaje
V nedeljo je na osrednjem zagrebškem trgu bana Josipa Jelačića shod organizirala zunajparlamentarna skrajna desničarska Avtohtona Hrvaška stranka prava, na katerem so poveličevali NDH in vzklikali zloglasni ustaški pozdrav Za dom spremni. Člani te stranke so podobno vzklikali po ulicah Zagreba tudi konec lanskega leta. V Vukovarju oziroma ob cestah v tem mestu na vzhodu države so se pojavile nalepke, na katerih je bila risba drevesa z obešenimi ljudmi in napisom v angleškem jeziku Serbian family tree (Srbsko družinsko drevo). Poleg so bili tudi plakati s podobo ustaškega vodje Anteja Pavelića. Policija je sporočila, da je že prijela 19-letnika, osumljenega, da je nalepil nekaj nalepk.
Poveličevanje ustašev in protisrbska gesla
Dogodkov, na katerih se pojavijo simboli, ki spominjajo na čas, ki bi ga večina najraje pozabila, na Hrvaškem nikakor ne zmanjka. Tudi v javnem prostoru jih je mogoče opaziti vse več. Zdi se, da oblast dogajanja ni hotela in želela prepoznati, zato je raje molčala. Tokratna dogodka v Zagrebu in Vukovarju sta bila nekako vendarle prelomna. Bolj kot odzivnost in hitrost policije pri odkrivanju storilcev za spodbujanje strahu in nestrpnosti v družbi je presenetil odziv desne hrvaške vlade z Andrejem Plenkovićem na čelu. Nedeljsko sporočilo hrvaške vlade je bilo namreč prvo - potem ko so več podobnih dogodkov »prezrli« ali le splošno obsodili skupaj z drugimi totalitarizmi - nacizmom, fašizmom in komunizmom - s katerim je ostro obsodila desničarske skrajneže: »Hrvaška vlada odločno nasprotuje vsem vrstam sovražnega govora, diskriminacije in nestrpnosti posameznikov in skupin, ki se ne morejo sprijazniti z obstojem in razvojem sodobne, demokratične in napredne hrvaške države.«
Končno ostra obsodba desničarskih skrajnežev
»Mi po svoje razlagamo človekove pravice, zakonsko zvezo in splav,« je pojasnil vodja hrvaške diplomacije Davor Ivo Stier (HDZ). »To je presenečenje, saj je država preklicala platformo, na podlagi katere smo bili izbrani v svet za človekove pravice, in ponudila novo, nazadnjaško,« je ogorčeno sporočil Joško Klisović iz vrst hrvaške socialdemokracije (SDP).
Ko je pred časom potekalo sestavljanje hrvaške vlade pod taktirko mandatarja Andreja Plenkovića, so številni verjeli, da se bo Hrvaška nemara res izvila iz prijema »trde konservativnosti« in stopila na pot »mehke«. Ni jih bilo malo, celo med tujimi diplomati, akreditiranimi v Zagrebu, ki so opozarjali, da Plenkovića čaka obilica dela, saj da je »pogled na svet med Plenkovićem in večino v stranki velik, morda celo prevelik, in ga ne bo mogoče zlahka preseči«. Omenjena večina v stranki da je bolj naklonjena »konservativnemu in že malo nacionalistično domoljubnemu načinu razmišljanja«.
Zdaj, ko je javnost izvedela, da je Hrvaška tudi uradno zavzela konservativno stališče v razpravi o človekovih pravicah znotraj Sveta EU, se znova poraja vprašanje, zakaj je ob pristopanju v EU Hrvaška zagovarjala platformo, ki ji je omogočila nemoten vstop v institucije za človekove pravice, zdaj pa se je odločila, da vse skupaj obrne na glavo in se (miselno) pridruži Poljski in Madžarski, ki imata že tako precej drugačen odnos do nekaterih vrednot kot večina članic evropske skupnosti.
Presenečenje in zaskrbljenost
Joško Klisović, saborski poslanec iz vrst SDP in nekdanji pomočnik zunanje ministrice Vesne Pusić, je prepričan, da so tako kot v delu Hrvaške tudi v precejšnjem delu evropske javnosti presenečeni in zaskrbljeni nad potezo hrvaške oblasti, ki se je odločila za popoln obrat na področju človekovih pravic, zakonske zveze in splava. Zato je tudi pozval javnost, naj se temu upre.
Z druge strani je Davor Ivo Stier sporočil, da je vse, kar je napisano v dokumentu, dostavljenem v EU, skladno s hrvaško ustavo, listino o temeljnih pravicah in vladnim programom. »Imamo jasno politiko in jasna stališča, kot jih imajo vse demokrščanske stranke,« je dejal. Kot pravijo viri, bo država tako v prihodnje namenjala največ pozornosti zaščiti in spodbujanju »tradicionalne družine, ki bo temeljila na zakonski zvezi, ta pa je definirana kot skupnost ženske in moškega, takšna družina pa bo tudi naravna in osnovna družbena celica«.
Za zapik je v dokumentu, ki ga je Hrvaška brez obilice hrupa in v popolni nevednosti javnosti poslala evropskemu svetu, ki pripravlja načrt dokumenta z usmeritvami EU v delovanju mednarodnih institucij, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, dodana še hrvaška napoved, da splav ne bo več brezpogojna pravica vsake ženske.
V socialdemokraciji pravijo, da je to radikalen obrat v zunanji politiki. »Doslej je na tem področju veljal konsenz. Neodvisno od tega, ali je vlado vodila SDP ali HDZ, je o človekovih pravicah veljala neka skupna, dogovorjena agenda. Prav na podlagi take agende smo se tudi kandidirali in bili izbrani v svet za človekove pravice v ZN. No, z najnovejšimi potezami je omenjena agenda pozabljena, uvaja pa se neka nova, ne le konservativna, ampak nazadnjaška,« je povedal socialdemokrat Joško Klisović.
Stier je vse skupaj zavrnil, na vprašanja, ali je slišal za pripombe nekaterih tujih diplomatov, akreditiranih na Hrvaškem, ki zmigujejo z glavo in ocenjujejo, da je s tako potezo država zavzela skrajno konservativno stališče, na moč podobno stališčem, kakršna imajo po tem vprašanju na Poljskem in Madžarskem, pa hrvaški vodja diplomacije ponavlja, da je vse, kar je storila Hrvaška, »skladno s hrvaško ustavo, listino o temeljnih pravicah in vladnim programom«.
Za domovino pripravljeni v Zagrebu
Nedeljski postroj v črne srajce oblečenih pripadnikov stranke A-HSP (Avtohtona hrvaška stranka prava) je znova opozoril na mračna leta prejšnjega stoletja. Z glasnim vzklikanjem ustaškega pozdrava Za dom - spremni (Za domovino - pripravljeni) in s hrvaško ter ameriško zastavo ter tudi zastavo Nacionalne partije Nemčije (NPD), pod katero so se nekoč zbirali zagovorniki nacistične ideologije in nasprotovali imigrantom, je kolona stopala po osrednjem zagrebškem trgu, poleg ustaškega pozdrava pa vzklikala tudi, naj Hrvaško zapustijo tisti, ki je ne marajo. Črnosrajčniki so izrazili tudi podporo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Policisti so prijeli predsednika stranke Dražena Keleminca, ameriško veleposlaništvo v Zagrebu pa je obsodilo srečanje in sporočilo, da teh dogodkov ne povezujejo z dogajanjem v ZDA.
