Hrvaška: sezona protestov se nadaljuje

V četrtek »blokirani«, danes »švicarji«, sledijo mimohodi razočaranih delavcev in užaljenih veteranov.

Objavljeno
24. april 2015 18.53
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb
Zagreb – Protest državljanov,­ ki imajo blokirane bančne račune, je minil, danes bodo v Zagrebu protestirali tisti, ki imajo težave s posojili v švicarskih frankih. V Sisku bo 1. maja »parada« razočaranih hrvaških­ delavcev, dan pozneje pa v ­Zagrebu še mimohod jeznih veteranov hrvaške domovinske vojne.

Medtem ko se urad predsednice­ Kolinde Grabar Kitarović in vlada­ Zorana Milanovića pričkata, kako bi bilo treba proslaviti 20. obletnico­ vojaške akcije Nevihta (Oluja) in kje ter kako pripraviti spominsko vojaško parado, »navadni« državljani krojijo svoje proteste in ­mimohode.

V četrtek se je pred vladnim poslopjem zbrala desetina članov združenja Blokirani in opozorila na neodzivnost vrha hrvaške politike, saj da ima 320.000 državljanov že več kot tri leta blokirane bančne račune. »To je opozorilo vladi, da je ona odgovorna za vedno večje število blokad bančnih računov, za vedno več izvršb,« so sporočili ­nezadovoljneži z Markovega trga.

Danes bo v Zagrebu nov protest, in sicer vseh, ki imajo težave, povezane s posojili v švicarskih frankih. Zaradi nezadovoljstva s sogovorniki je Združenje hrvaških posojilojemalcev v švicarskih frankih pred časom zapustilo dogovore v okviru delovne skupine za reševanje vprašanj posojil v frankih. Ob odhodu so povedali, da nočejo več sodelovati v delovni skupini, ker ocenjujejo, da ministrstvo za finance zavlačuje pogajanja, hrvaška centralna banka pa ni posredovala vseh zahtevanih finančnih kazalcev. Banke da niso pripravljene pripraviti modela konverzije posojil z valutno klavzulo v frankih niti v posojila, ki bi jih vezali na evro. Na protest naj bi prišlo 60 ­avtobusov.

Po podatkih osrednje banke je lani približno 60.000 državljanov imelo posojila v frankih. Konec septembra lani je znašala vrednost posojil nekaj več kot 3 milijarde evrov. Zanemarljiv ni niti podatek, da približno 500 posojilojemalcev toži banke, v katerih so najemali posojila v »švicarjih«. Protestniki napovedujejo, da bodo razdeljeni v dve koloni; ena bo protestirala pred vladnim poslopjem na Trgu sv. Marka, druga pred stavbo Hrvaške narodne banke, kjer bodo zahtevali odstop guvernerja hrvaške centralne banke Borisa Vujčića.

Prvomajska parada v Sisku, mestu žalostnih obrazov

Po dolgem času naj ne bi bilo delavske prvomajske parade v Zagrebu; sindikati so se namreč odločili, da jo bodo pripravili v Sisku, kjer je večina prebivalcev brezposelna, saj so izgubili delovna mesta v tovarnah, ki so še pred kratkim bile ponos mesta (Železarna (13.000 delavcev), Herbos, Segestica, Dunavski Lloyd, Šeširka, Brodoremont, Graditelja …), zdaj je pred zaprtjem tudi rafinerija.

»Ali veste, da je Sisek mesto brez nasmeha, mrtvo mesto, mesto žalostnih obrazov?« je v pismu vladi­ zapisal Predrag Sekulić, ki so ga zaposleni v rafineriji izbrali za predstavnika v razpravah o zaprtju rafinerij. Zaradi razočaranja, ki se kopiči v Sisku, so se sindikati odločili tam pripraviti prvomajski ­mimohod. Na njem pričakujejo nekaj deset tisoč udeležencev.

Za dan pozneje je v Zagrebu napovedana še ena »parada nezadovoljnih«. Na ploščadi pred sedežem vladnega ministrstva za veterane že šest mesecev gori taborni ogenj. Invalidi, veterani hrvaške domovinske vojne, vztrajajo pri zahtevah proti vrhu ministrstva za veterane. Zahtevajo odstope, tudi odstop predsednika vlade Zorana Milanovića, sporočajo, da bodo vztrajali, dokler ne bodo dobili zagotovil, da jim nihče ne bo kratil pridobljenih pravic. Vendar jih Milanović jezi, ker se menda obnaša, kot da se nič ne dogaja, z njihovim protestom vred. V Zagreb bi se 2. maja utegnilo­ pripeljati na tisoče branilcev z vseh koncev države.

Po najnovejših podatkih hrvaškega zavoda za zaposlovanje je brez dela nekaj manj kot 304.000 ljudi (konec marca jih je bilo skoraj 320.000, zmanjšanje pa je posledica sezonskih zaposlitev v turizmu in kmetijstvu), ne gre spregledati­ tudi najnovejše raziskave, ki jo je objavila komercialna televizija RTL. V njej se kar 41,5 odstotka volivcev zavzema za predčasne parlamentarne volitve, ki jih že nekaj časa zahteva največja hrvaška opozicijska stranka HDZ, ker ocenjuje, da levosredinska vlada ni sposobna rešiti države iz gospodarske krize.