Hrvaška »Sova« se je predstavila

Zagreb – Osem let po oblikovanju v zdajšnjo hrvaško varnostno-obveščevalno službo­ (SOA) je ta predstavila javni dokument o svoji sestavi, dejavnostih, razmerah in ocenah v državi in širše. Razumljivo, da je bil dokument v naši južni sosedi sprejet kot osrednji dogodek.

V dokumentu, ki si ga javnost lahko ogleda na spletnih straneh, ne piše, koliko zaposlenih je v hrvaški varnostno-obveščevalni službi, pohvalijo pa se, da je večina starih med 30 in 50 let, da jih ima tri četrtine visoko izobrazbo, 40 odstotkov zaposlenih pa da so ženske.

Bržkone je eno osrednjih sporočil, povezanih z objavljenim dokumentom, da »sosednje države pomembneje ne ogrožajo hrvaške varnosti«. Nekaj več pozornosti so hrvaški tajni agentje in analitiki namenili tistim, ki iz soseščine odhajajo na bojišča v Siriji, Iraku … Mišljeni so zlasti posamezniki iz Bosne in Hercegovine, ki na poti do bojišč uporabljajo Hrvaško le kot tranzitno deželo.

Ob tem, kot so zapisali hrvaški »Jamesi Bondi«, namenjajo precej pozornosti tudi prepoznavanju tako imenovanih volkov samotarjev, oseb, ki so pripravljene in sposobne storiti teroristično dejanje, vendar jih je težko povezati s terorističnimi skupinami, saj imajo – čisto preteklost. Bržkone ni nič manj nezanimiva ugotovitev, da se hrvaška varnostno-obveščevalna služba vse bolj ukvarja s tako imenovano energetsko in gospodarsko varnostjo države. Glede tega namreč agentje in analitiki hrvaške varnostno-obveščevalne službe opozarjajo na »obveščevalno dejavnost«, ki bi utegnila ogroziti gospodarske dejavnosti v državi in »mednarodno dogovarjanje, v katerem Hrvaška sodeluje«.

»Preoblečeni« tuji agentje

V hrvaški tajni službi opozarjajo, da je zoper domačo javnost uperjenih »veliko dezinformacij, tuji agentje pa se v javnosti največkrat predstavljajo kot diplomati, znanstveniki, novinarji ali gospodarstveniki. Bržkone ni zanemarljivo niti dejstvo, da so hrvaške tajne službe lani opravile 5126 tako imenovanih varnostnih preverjanj, predlanskim pa so preverili 481 oseb manj.

Hrvaška varnostno-obveščevalna služba je bila doslej kar nekajkrat v središču pozornosti. Nazadnje v začetku leta, ko so hrvaški mediji objavljali zgodbe o tem, kako so prav v tajnih službah zaposleni številni otroci znanih staršev; do zaposlitve naj bi prišli mimo ustaljenih poti. Aktualno levosredinsko koalicijo, na čelu s premierom Zoranom Milanovićem, so podatki še posebej razjezili, saj je bil, ko naj bi se dogajale »zaposlitve mimo vrste«, na čelu tajnih služb sedanji prvak opozicijske HDZ ­Tomislav Karamarko.

Čez nekaj tednov je vse potihnilo, prav tako kot dogajanje, povezano z afero Hrvaški Watergate, kot se je ime prijelo dogajanja ob koncu leta 2012. Ta policijsko-obveščevalna afera je nastala zaradi domnevno nezakonitega spremljanja izpiskov telefonskih pogovorov in kratkih sporočil, ker naj bi v policijskem uradu za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki velja za hrvaško različico FBI, nelegalno dopisovali imena za spremljanje izpiskov telefonskih pogovorov na sezname oseb, ki so jih spremljali.

Med osebami, ki so bile del kriminalistične preiskave, naj bi bili tudi šef varnostno-obveščevalne službe Josip Buljević ter celo vodilni ljudje živilskega koncerna Agrokor. Po začetnem razburkanju politične javnosti, nemiru v hrvaških varnostnih organih in številnih zanikanjih je tudi ta afera kaj kmalu potihnila.