Tiskane izdaje
Zagreb − Danes se izteče rok, do katerega morajo zainteresirani oddati ponudbe za 40-letni najem 1024 kilometrov hrvaških avtocest. Kdo jih bo prevzel, bo znano sredi prihodnjega leta. Še prej pa bo bržkone na vrsti referendum z enim vprašanjem: ali se strinjate, da država odda 1024 kilometrov avtocest v koncesijo?
Oddaja nekaj več kot tisoč kilometrov hrvaških avtocest v 40-letno koncesijo najboljšemu ponudniku je že nekaj časa v središču pozornosti hrvaške javnosti; ne le strokovne, temveč celotne, s politiko na čelu.
Ker imata podjetji Hrvaške avtoceste (HAC) in Avtoceste Reka-Zagreb (ARZ), ki skrbita za v oddajo ponujene odseke, za več kot štiri milijarde evrov finančnih obveznosti, je po besedah ministra za morje, promet in infrastrukturo Siniše Hajdaša Dončića nujna monetizacija javnega dolga obeh javnih podjetij, ki bosta morali prihodnje leto vrniti približno milijardo evrov dolga. Podjetji tega ne bosta zmogli (hrvaške avtoceste sicer imajo, kot kažejo nekatere prometne študije, najnižjo izkoriščenost po kilometru, kar pomeni, da se po njih vozi odstotkovno najmanj avtomobilov v Evropski uniji), država pa bremena noče prevzeti nase, saj noče še dodatno zvišati javnega dolga. Minister zato pričakuje, da bodo denar od enkratnega nakazila za koncesijsko nadomestilo - Hrvaška pričakuje med 2,4 in 3,2 milijarde evrov koncesnine - uporabili izrecno za znižanje javnega dolga in kreditne obveznosti države. »Z denarjem od koncesije bi pokrili večino avtocestnega dolga, zmanjšali naš dolg do tujine, državni dolg pa znižali za sedem odstotkov,« prepričuje minister Hajdaš Dončić, ki v zvezi s to problematiko nikoli ne pozabi dodati, da za koncesijo obstaja veliko zanimanje vlagateljev.
Kdo so, ne pove, saj mu to prepoveduje zakon, hrvaški mediji pa so že objavljali neuradne informacije, da so med zainteresiranimi avstrijski Strabag, ki je sicer večinski lastnik koncesijske družbe Autocesta Zagreb-Macelj, v kateri ima delež hrvaška država, Bina Istra, ki skrbi za istrski avtocestni ipsilon, največji delež v podjetju pa ima francosko podjetje Bouygues, interes za upravljanje pa so menda izkazali tudi italijanska družba Atlatnica, španska Cintra ter konzorcija, zbrana okrog avstralske investicijske družbe Macguarie in ameriškega Goldman Sachsa.
Ne pod 2,5 milijarde evrov
Te dni je projekt monetizacije avtocest minister predstavil tudi na pristojnem odboru v saboru, beseda pa je tekla tudi o možnosti, da oddaje avtocest v koncesijo sploh ne bo, bodisi zaradi neustreznih ponudb bodisi zaradi uspeha referenduma. »Če monetizacije ne bo, bo vlada morala podražiti gorivo,« je bil odločen minister, ki je še enkrat zatrdil, da bo zavrnjena vsaka ponudba, nižja od 2,5 milijarde evrov.
O nujnosti oddajanja avtocest v koncesijo je nekajkrat spregovoril tudi hrvaški premier Zoran Milanović, ki zatrjuje, da je to »racionalna in dobro premišljena poteza«. Med vrsticami pa daje vedeti, da je to skorajda nujno, saj bo država drugače težko pokrpala proračunske luknje in zagotovila kolikor toliko zadovoljivo raven standarda v šolstvu in zdravstvu. Poltretja milijarda evrov, kolikor bi država zaslužila z oddajo avtocest, bi bila zato več kot dobrodošla injekcija za državo, ki je že šesto leto v recesiji, BDP pada že 12. četrtletje zapored, 320.000 državljanov ima blokirane bančne račune, število brezposelnih pa se veča iz tedna v teden.
HDZ se ne vmešava
Zanimivo je, da se opozicijska HDZ ne vmešava kaj dosti v vso stvar. Iz vrst opozicije le občasno prileti očitek, da je to »iracionalna in neposredno protidržavna« poteza. Pri tem pa je treba dodati, da je prav nekdanja vlada HDZ, v kateri je bil notranji minister sedanji vodja stranke Tomislav Karamarko, že leta 2010 razpravljala o oddajanju avtocest v koncesijo. Utemeljen je tudi očitek, da večina dolgov Haca in ARZ izvira iz obdobja, ko je Hrvaško vodila vlada HDZ.
Vse bolj pa se dozdeva, da je vlogo odločnega nasprotnika monetizacije prevzel Neodvisni cestninski sindikat (skupaj z nekaj civilnimi združenji), ki je že pred časom zbral in predal 530.853 podpisov državljanov proti vladni nameri oziroma za referendum, na katerem bi se državljani odločali za ali proti oddajanju avtocest v koncesijo. Ovir za razpis referenduma zdaj pravzaprav ni, in kot kaže, se bo novo leto na Hrvaškem začelo prav z njim.
