Hrvaška: za megacerkve nikoli premalo denarja

Zagreb – Približno 1200 večjim ali manjšim cerkvam, kolikor jih je po nekaterih podatkih že na Hrvaškem, se bosta najbrž kmalu pridružili še dve novi, v Kninu in Solinu. Vendar to ne bosta navadni cerkvi, ampak se ju je že prijelo ime − megacerkvi. Gradnjo velikega islamskega središča pa načrtujejo v Osijeku.

Hrvati so med najbolj vernimi narodi v Evropi, globoko vernih je 59 odstotkov, več kot na primer Italijanov in Špancev, ki veljajo za precej katoliška naroda. Tudi na zadnjem popisu prebivalstva v naši južni sosedi se je dobrih 80 odstotkov državljanov izreklo za katoličane. Vera je zanje svetinja, ki pa jo nekateri radi tudi izkoriščajo za dnevnopolitične namene. A to je že druga zgodba. Na Hrvaškem je približno 1200 cerkva in večini se zdi njihovo število pravšnje, drugi pa so prepričani, da jih je »povsem dovolj«. Kljub temu bosta v državi kmalu zrasli dve novi, ki bosta zagotovo odstopali od povprečja.

Eno gradijo v Kninu, kronskem dragulju hrvaških političnih strank, mestu, ki ima zaradi dogajanj v hrvaški domovinski vojni poseben prostor v srcih državljanov. Po uradni napovedi bo nova kninska cerkev stala približno tri milijone evrov (del denarja za gradnjo bodo primaknili iz obubožanega državnega proračuna, nekaj pa ga bodo zbrali s prispevki državljanov), dolga bo 80 metrov in visoka 30 metrov. Zanimivo je, da bo tri metre daljša, kot je »mati« vseh hrvaških cerkva, katedrala vnebovzetja blažene device Marije v Zagrebu.

Gradnjo svetišča so začeli načrtovati pred šestimi leti, ko je tudi občina (njeno vodstvo je v rokah HDZ) za projekt namenila zemljišče in nekaj denarja za začetne stroške. Ko se je izkazalo, da je parcela premajhna, so odgovorni hitro poiskali novo, večjo rešitev. Pred tremi leti se je po pisanju nekaterih medijev gradnja pospešila, zdajšnji načrt pa predvideva, da bi megacerkev v Kninu slovesno odprli prihodnje leto. Mimogrede: prihodnje leto so na Hrvaškem tudi parlamentarne volitve in ni jih malo, ki že zdaj napovedujejo, da bo odprtje kninske cerkve precej vplivalo na zbiranje volilnih glasov.

Bazilika v Solinu

Ne tako daleč od Knina, v nekaj manj kot 90 kilometrov oddaljenem Solinu, nastaja še ena mega hrvaška cerkev, pravzaprav bazilika. Dobro obveščeni menijo, da utegne biti celo lepša in bolj monumentalna od kninske. V njej bo 650 sedežev, dolga bo 45 metrov, široka 34, visoka 15 metrov, skupno pa bo imela dobrih 1100 kvadratnih metrov površine. Koliko bo gradnja stala, ne ve nihče, razen vodstva splitsko-makarske nadškofije, ki vodi in nadzira projekt, ki so ga začeli uresničevati konec lanskega leta, in katoliškega cerkvenega vrha na zagrebškem Kaptolu.

Je pa pred kratkim spletni portal Lupiga.com objavil podatek, da je hrvaška Katoliška cerkev, v okviru katere deluje 2038 pravnih subjektov, od leta 1996 do konca lanskega leta iz državnega proračuna (pač na podlagi podpisanih sporazumov) prejela dobrih 1,1 milijarde evrov, kar je skoraj tretjino več, kot je Hrvaška pred časom zaslužila s prodajo delnic Ine, svoje naftne družbe, oziroma trikrat več, kot so znašale lanske tuje naložbe na Hrvaškem, ki se že šesto leto spopada z eno najhujših gospodarskih kriz, visoko stopnjo brezposelnosti in velikim javnofinančnim primanjkljajem.