Tiskane izdaje
Zagreb – Najnovejši podatek hrvaškega zavoda za plačilni promet Fina kaže, da ima kar 320.214 državljanov blokirane bančne račune. Od leta 2001 se je dolg državljanov povečal za več kot petkrat. Povečuje se tudi javni dolg države. Ta bo do konca leta narasel na 90 odstotkov BDP.
Blokiranih računov nimajo le državljani (ti dolgujejo dobre 4 milijarde evrov), ampak tudi podjetja. Po podatkih zavoda za plačilni promet ima blokado nekaj več kot 47.100 poslovnih subjektov, ki so dolžni več kot 3 milijarde evrov. Iz Fine prihajajo glasovi, da bržkone kar 40 odstotkov dolgov ne bo nikoli vrnjenih, saj so podjetja dolžna skoraj poldrugo milijardo evrov, okrog 17.000 med njimi pa ima blokirane poslovne račune že najmanj pet let. Če se upniki z njimi niso mogli dogovoriti doslej, je težko pričakovati, da bodo dogovori uspešni v skorajšnji prihodnosti. Po črnogledih napovedih ne bo mogoče poravnati kar 85 odstotkov dolgov.
Ne zadolžujejo se le državljani in podjetja. V senci priprav na parlamentarne volitve, ki bodo konec jeseni letos, najverjetneje pa v začetku prihodnjega leta (2016), doživljajo svojevrsten potres tudi javne finance. Hrvaška je že nekaj časa v Klubu »javni dolg«, podatki osrednje hrvaške banke in Eurostata pa kažejo, da bo hrvaški javni dolg konec letošnjega leta znašal že 90 odstotkov BDP (zdaj je približno 88-odstotni).
Še nižje bonitetne ocene
Evropska komisija je pred časom napovedala, da bo Hrvaška letos imela 0,6-odstotno rast, prihodnje leto pa 1,2-odstotno. Evropska komisija opozarja, da je krepitev hrvaškega gospodarstva počasna in pod evropskim povprečjem. Hrvaška se poleg tega sooča z resnimi makroekonomskimi in fiskalnimi izzivi, ki zahtevajo tudi določene politične ukrepe. Po ocenah več ekonomistov in različnih gospodarskih združenj je v prihodnjih letih mogoče pričakovati stagnacijo oziroma skromno gospodarsko rast do leta 2020. Hrvaška sicer računa na velik priliv evropskih sredstev (obremenjenost z denarjem iz različnih EU-skladov je precejšnja) ter napoveduje izboljševanje poslovnega okolja, a bodo rezultati vidni šele na daljši rok.
Da njeno gospodarstvo čakajo številni izzivi, potrjuje tudi 58. mesto Hrvaške na mednarodnem indeksu konkurenčnosti (IMD), ki zajema 61 držav. Na precejšnje težave hrvaškega gospodarstva je opozorilo tudi poročilo Mednarodnega denarnega sklada, v katerem so strokovnjaki zapisali, da je veliko hrvaških podjetij prezadolženih, plače so v primerjavi z drugimi novimi članicami EU relativno visoke, poslovno okolje pa šibko. »Na razpoloženje vpliva tudi politična negotovost, ki je še posebej visoka v luči prihajajočih parlamentarnih volitev,« so v poročilu zapisali analitiki IMF.
Razmere na finančnem trgu so te dni poslabšale še negativne ocene bonitetnih hiš (Standard & Poor's in Fitch), zato ta kljub pocenitvi denarja na svetovnih bančnih trgih za Hrvaško ostaja – predrag. Posledica znižanja bonitetnih ocen (iz stabilnih v negativne) je tudi dejstvo, da na Hrvaškem ni večjih tujih naložb. Zato ne preseneča, da si želi levosredinska oblast na čelu z Zoranom Milanovićem oddati čim več državnega premoženja v koncesijo, da bi nekako le prišla do prepotrebnega svežega kapitala. »Le kdaj se bomo nehali zadolževati,« se zdaj sprašuje mlajša generacija na Hrvaškem, ki pa še čaka na odgovor.
Brezposelnost – ta hip je na zavodu prijavljenih nekaj več kot 260.000 ljudi, stopnja brezposelnosti pa je skoraj 17-odstotna) –, padec razpoložljivega dohodka gospodinjstev in visoka stopnja gospodarske negotovosti ter visoka zadolženost gospodarstva močno bremenijo aktualni trenutek Hrvaške. Razlike med ljudmi se večajo in poglabljajo se tudi razlike med območji. Tako je, na primer, kot so izračunali pri tedniku Globus, najdražje mesto Reka (nekateri podatki kažejo, da ima vsak deseti prebivalec Reke težave z odplačevanjem dolgov), najcenejše pa je življenje v Osijeku. Izračun je pokazal, da »stane« življenje s 1000 kunami (dobrih 120 evrov) v Zagrebu – za enak standard in enako blago – na Reki skoraj 1018 kun, v Osijeku pa »le« 866 kun.
