Tiskane izdaje
Zagreb – Da bo hrvaški minister za finance Zdravko Marić prestal glasovanje o zaupnici ni bilo nikakršnega dvoma. Ostaja pa dvom o vseh tako imenovanih političnih porokih, ki se v naši južni sosedi dogajajo.
Pred slabim letom dni je analitik Žarko Puhovski podpisanemu dejal, da je pred Hrvaško 40-odstotna verjetnost še enih predčasnih volitev, in med vrsticami povedal, da je možnost še precej večja. Hrvaška se je le nekaj mesecev pozneje znašla na robu še ene politične krize, v kateri imata osrednjo vlogo HDZ in stranka Most neodvisnih list, ki sestavljata vladajočo koalicijo.
Na Hrvaškem se nikakor ne morejo izogniti dejstvu, da politični parket obvladujeta le dve stranki: HDZ in SDP. Stranki se na oblasti izmenjujeta zadnjih 25 let. Pred kratkim pa se je pojavila stranka Most neodvisnih list in dodobra razburkala politično sceno.
Agrokor? Začetek in konec
Ali se je res vse začelo z Agrokorjem? Ko so na plan priplavale podrobnosti nespodobnega poslovanja Agrokorja, »Neodvisne federativne države Agrokor«, kot je koncern imenoval kolega Boris Dežulović, se je začelo dogajati tisto, kar so potihoma številni napovedovali. Tako HDZ kot SDP si nista upali veliko govoriti o Agrokorju, saj sta obe imeli velike koristi od tega koncerna. Poleg tega je HDZ na veliko željo nekdanjega šefa stranke Tomislava Karamarka, ki so ga odnesle lastne netransparentnosti, postavil za prvega finančnika v državi Zdravka Marića, enega od menedžerjev v nedotakljivem Todorićevem Agrokorju.
Potem je začel Agrokor pokati po šivih in – počil. Največja opozicijska stranka SDP je vložila zahtevo za interpelacijo proti Mariću zaradi njegovih domnevno spornih povezav s koncernom Agrokor. Sledilo je, kar je sledilo. In še enkrat dokazalo neresnost in neverodostojnost besed, ki jih nemalokrat izgovorijo hrvaški politiki. Parlamentarna opozicija ni zbrala dovolj glasov za odpoklic finančnega ministra, ker je za nezaupnico glasovalo 75 poslancev namesto potrebnih najmanj 76. Proti je bilo 75 poslancev. Na seji je bilo vseh 151 poslancev, a se je neodvisni poslanec Željko Glasnović glasovanja vzdržal, medtem ko je nekdanji član SDP Tomislav Saucha podprl Marića.
To se je izkazalo za odločilno med današnjim glasovanjem. Saucha je svoje mnenje spremenil, saj je najprej podpisal pobudo za odpoklic ministra. Po glasovanju je pred novinarji zavrnil, da je bil izpostavljen pritiskom ali neprimernim ponudbam. Po saborskih hodnikih v Zagrebu pa je bilo slišati tudi, da naj bi to storil predvsem zato, ker članom lastne stranke menda zameril, da ga niso podprli v aferi dnevnice, v kateri je bil prav Saucha eden glavnih osumljencev. Saucha je sicer izstopil iz SDP, potem ko so proti njemu sprožili preiskavo zaradi domnevnih malverzacij z dnevnicami v času, ko je bil vodja kabineta nekdanjega hrvaškega premiera Zorana Milanovića.
Druga ločitev HDZ in Mosta
Zahteva SDP o nezaupnici finančnemu ministru je v naši južni sosedi povzročila krizo desnosredinske hrvaške vlade, saj je premier Andrej Plenković že pred dnevi razrešil vse štiri ministre in državne sekretarje stranke Most neodvisnih list, ker se niso strinjali z vladno podporo finančnemu ministru.
Razrešitev Mostovih ministrov je povzročila razpad že druge hrvaške desnosredinske vlade HDZ in Mosta, ki je nastala oktobra lani po izrednih parlamentarnih volitvah.
»Ljudje v kriznih razmerah pokažejo svoj pravi obraz,« je v nastopu pred poslanci dejal Plenković in nemara pokazal na trgovce z novci in glasovi, s katerimi si stranke želijo ohraniti svoje položaje v parlamentu. Državljani jih ne zanimajo, saj jih ima politika za talce svoje želje po oblasti. Kako drugače je sploh mogoče razumeti rezultate javnomnenjskih raziskav, po katerih premiera podpira le še malo več kot 40 odstotkov vprašanih, hkrati pa kažejo tudi, da se dramatično povečuje pesimizem volivcev, saj kar tričetrtine vprašanih meni, da gre država v slabo smer. »Nihče« pa je tisti, ki v anketah na Hrvaškem na vprašanje, koga bi volili, če bi bile volitve to nedeljo, redno dobiva skoraj toliko glasov kot optimizem vzbujajoči Plenković in celo predsednica Kolinda Grabar – Kitarović.
