Hrvaške težave: Odhajajo ljudje z diplomo, izgublja se znanje

Zagreb – Zagrebška fakulteta za elektrotehniko in računalništvo sodi med bolj priljubljene, nanjo se vpisujejo mladi iz vse države. Vse več je tudi diplomantov te fakultete, ki doma ne dobijo dela, zato ga raje poiščejo zunaj meja lepe njihove.

Hrvaška je že dolgo na repu lestvice zaposlenosti pa tudi v skupini tistih držav EU z najvišjo stopnjo brezposelnosti mladih. Zato ne preseneča, da je lani državo zapustilo več kot 50.000 ljudi; predvsem mladih. Državo zapuščajo ljudje različnih profilov, največ je tistih z diplomo tehničnih fakultet, informatike in računalništva, sledijo zdravniki in doktorji znanosti. Pravijo, da je to tako imenovani šesti val izseljevanja, ki mu ni videti konca. Pesimizma je v državi vse več, zato ni čudno, da mladi iščejo prihodnost v tujini.

Že precej časa hrvaški analitiki, od demografov do sociologov in dnevnopolitičnih komentatorjev, ugotavljajo, da ima v primerjavi s tistimi, ki so pred davnimi leti večinoma odhajali v Nemčijo kot nekvalificirana delovna sila, zdajšnji emigracijski val diplome in znanje, ki bi jih sicer hudo potrebovali doma, vendar jih politika niti ne zna niti ne poskuša zadržati. Pred kratkim se je le prikazala luč precej oddaljenega svetilnika.

Projekt za genije in robote

Precej pozornosti je bila deležna novica, da se je med kandidatkami, med katerimi je bila tudi Slovenija, za vzpostavitev novega centra za tehnično podporo, eno vodilnih svetovnih tehnoloških podjetij IBM odločilo, da bo odprlo klicni center na Hrvaškem. Odprtje je predvideno za prvo trimesečje prihodnjega leta, koliko je naložba vredna, ni znano, je pa znano, da bo v klicnem centru za komunikacijo z uporabniki na globalni ravni v prihodnjih nekaj letih zaposleno približno 500 ljudi – zlasti mladih z visoko izobrazbo in tistih, ki že imajo potrebne veščine za delo v centru.

Te dni se je pojavila še novica, ki zanika trditve, da država ne poskuša zaustaviti vala izseljevanja mladih. Gre za načrt razširitve in posodobitve zdajšnje zagrebške fakultete za elektrotehniko in računalništvo. Projekt, ki je že dobil zeleno luč mesta Zagreb, saj je vnesen v urbanistične načrte, predvideva tudi ustanavljanje super sodobnega inovacijskega centra (ki že ima ime, in sicer Nikola Tesla), da bi v njem bili zaposleni najboljši študenti znanstveniki, pa tudi mladi doktorji znanosti in drugi mladi strokovnjaki. V nekaterih hrvaških medijih, na primer tedniku Globus, so projekt poimenovali »projekt, v katerem bi stanovali in delovali geniji in roboti«. Koliko naj bi stal, še zdaleč ni znano, prav tako ne, kdaj ga bi začeli uresničevati.

Zagreb na Savi padel v vodo

Ob vseh velikih načrtih se na Hrvaškem radi spomnijo tudi tistih, ki so že padli v vodo. Eden takih je Zagreb na Savi, ki je tako kot »soimenjak« iz Beograda, Beograd na Savi, predvideval gradnjo poslovnih in stanovanjskih naselij ob Savi, prvi stanovalci in menedžerji pa bi se vselili v naselje že leta 2020. Projekt je bil kaj hitro pozabljen, namesto njega je zaživel novi, Zagreb na Savi. Projektanti so si ga zamislili kot projekt, katerega rdeča nit bi bilo varstvo pred poplavami na širšem območju glavnega mesta. Za to naj bi zgradili sedem hidroelektrarn, ki bi na leto proizvedle 636 gigavatov električne energije, kar bi zadostovalo za četrtino letne porabe električne energije milijonskega glavnega mesta, ostalo bi še nekaj sto hektarov rekreacijskih površin. Za uresničitev projekta bi potrebovali od deset do dvanajst let. Kdaj bodo »zasadili v zemljo prvo lopato«, ne ve še nihče.

V Zagrebu, kjer ne zmanjka obljub in napovedi projektov, so se številni spomnili na pred leti dana zagotovila, kako se bo »kmalu v prihodnosti« mogoče voziti skozi predor pod Sljemenom (na hribu je znano smučišče in priljubljena rekreacijska površina), kako bo mogoče na Sljeme z vzpenjačo, pa s tramvajem do nakupovalnega središča na drugo stran Save ali z mestno železnico do letališča, ki se po novem imenuje Franjo Tuđman.

Štirideset fontan

A nekaj se vendarle uresničuje: projekt Fontane po zamisli prvega moža Zagreba Milana Bandića. Več kot štirideset jih namerava postaviti po glavnem mestu. Nekaj jih je že, preostale čakajo na vrsto in denar. Tiste na ulici Hrvaške bratske skupnosti, v neposredni bližini koncertne dvorane Vatroslav Lisinski in sedeža večine služb mesta Zagreb ter urada Milana Bandića, za zdaj »brizgajo« le poskusno, uradno naj bi začele septembra, ko bodo tudi predčasne parlamentarne volitve.