Tiskane izdaje
Zagreb – Medtem ko se Evropa zavzema za popolno prenehanje uporabe plastičnih vrečk, so v najmlajši članici evropske družine, na Hrvaškem, prepričani, da to ni pametno. Plastične vrečke so postale nov kamen spotike med EU in Zagrebom.
Kot »zgodovinski ne« so hrvaški mediji predstavili novico, da je Hrvaška edina država EU, ki se je v svetu EU zavzemala, da EU ne prepove uporabe plastičnih vrečk. Gre za vrečke, tanjše od 50 mikronov, o katerih so se na evropski ravni že pred časom dogovorili, da je treba najkasneje do leta 2017 zmanjšati njihovo uporabo za polovico, do leta 2019 pa za 80 odstotkov. Pri tem se vsaka članica EU sama odloča, kakšno pot bo izbrala, da to uresniči. Evropa je pojasnila, da je prepoved uporabe omenjenih vrečk odličen način za dosego tega cilja, vendar je hkrati dodala, da je mogoče razmisliti tudi o »milejših« različicah, kot je na primer – obdavčitev.
Hrvaška je skočila v zrak, po pisanju zagrebškega Večernjega lista, ki se sklicuje na svoje vire, pa so hrvaški diplomati v Bruslju od ministrstva za okolje iz Zagreba že dobili poziv, naj na zadnjem glasovanju v Bruslju glasujejo proti, saj so na njih »pritisnili« proizvajalci plastičnih vrečk.
Močan lobi
Plastični lobi je skočil pokonci, razumljivo, saj je ministrica, ki je zdaj predsednica stranke ORaH in ena najbolj priljubljenih in prepoznavnih oseb na hrvaškem političnem parketu, s predlogom za uvedbo »plastičnega davka« stopila »plastičarjem« na žulj.
Izdelovalci vrečk so začeli zatrjevati, da bi nadomestilo v višini dveh kun (poldrugi cent) ogrozilo poslovanje najmanj sto podjetij in dva tisoč zaposlenih, ki izdelujejo plastične vrečke za domači trg. Dodali so še, da Hrvaška vsako leto izvozi za 25 milijonov dolarjev plastičnih vrečk, uvozi pa jih za 15 milijonov dolarjev, kar naj bi bil po njihovem prepričanju tudi eden od argumentov, da se nanje ne uvede davek.
Dejstvo, da naj bi zaradi odločitve EU za prenehanje uporabe plastičnih vrečk, tanjših od 50 mikronov, zaprli približno sto podjetij in izgubili od 1600 do 2000 delovnih mest – na Hrvaškem je po najnovejših podatkih že nekaj več kot 300.000 brezposelnih, število pa se je od poletja, ko so bili nekateri brezposelni sezonsko zaposleni v turizmu, znova povečalo –, je tako kot takrat, ko je tlelo med izdelovalci vrečk in ministrico, postalo hrvaški argument tudi zdaj − v Bruslju.
Opozorila ekoloških združenj
Kako je mogoče, da Hrvaška edina med članicami EU zagovarja ohranitev plastičnih vrečk, ki so v tej državi sicer v trgovinah, na tržnicah in še kje brezplačne, se v najmlajši članici EU ne sprašujejo. Pravijo le, da bi najnovejše tehnologije lahko omogočile večkratno uporabo omenjenih tanjših vrečk, tako kot to velja za »debelejše«. Vendar so iz Bruslja dali vedeti, da kaj takega preprosto ni mogoče.
Nihče tudi ne sliši opozoril domačih ekoloških združenj, v katerih so celo izračunali, da bi prihodnjo generacijo Hrvatov v naravi »pričakalo« 200 milijard plastičnih vrečk manj, če bi se jim odrekel vsak peti državljan.
Hrvaška pa nima težav le s plastičnimi vrečkami, ampak že dolgo časa s smetmi nasploh. Prostora za njihovo odlaganje je vedno manj, smeti čedalje več, dogovarjanja o sežigalnicah in razširitvah smetišč so – tudi iz političnih vzrokov – dolgotrajna in vse bolj izključujoča. Navsezadnje tudi še ni dogovora, kaj in kako z nevarnimi nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki, ki jih (delno) na Hrvaškem hranijo kar v prostorih v neposredni bližini strogega središča milijonskega glavnega mesta.
