Hrvaški sabor le ustanovljen, predsednik Željko Reiner

Kandidat Domoljubne koalicije in stranke Most je prvi hrvaški predsednik sabora, ki ni bil izvoljen soglasno.

Objavljeno
28. december 2015 09.32
Prvo zasjedanje Sabora u 8. sazivu 281215 Zagreb, 28.12.2015 - Druga konstituirajuca sjednica u 8. sazivu Hrvatskog Sabora
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb − Hrvaški sabor je le dobil novega predsednika. To je Željko Reiner, član HDZ. Je tudi prvi hrvaški predsednik­ sabora, ki ni bil izvoljen soglasno.

Po klavrnem prvem poskusu v začetku decembra - seja je bila po pol ure prekinjena, ker je edini kandidat za predsednika sabora, Robert Podolnjak, sicer član stranke Most, odstopil - je ustanovitev in potrditev 8. sklica hrvaškega sabora tokrat le uspela. Za predsednika sabora je bil izbran dozdajšnji podpredsednik Željko Reiner, dolgoletni član HDZ in minister za zdravstvo med letoma 1998 in 2000. Podprlo ga je 88 poslancev v 151-članskem parlamentu, vzdržalo se je 62, eden je bil proti. Reiner se je v nagovoru zahvalil tudi tistim, »ki niso glasovali zame, saj je to dokaz, da je Hrvaška demokratična država, v kateri lahko nekdo tudi drugače razmišlja«, kot je dejal in še enkrat opozoril, da je država v globoki gospodarski in moralni krizi. Napovedal je, da bo vztrajal pri »kulturi dialoga« in pobudi, da se hrvaški sabor pre­imenuje v hrvaški državni sabor, kar naj bi še bolj poudarilo njegovo državotvornost.

Mrki obrazi levice

Med vzdržanimi je bila vsa levosredinska koalicija Hrvaška raste, s SDP in HNS na čelu. Nič nenavadnega, saj se SDP ne more sprijazniti s porazom in dejstvom, da je stranka Most sklenila kupčijo s HDZ oziroma Domoljubno koalicijo in ne z njimi. Mrki obrazi zdaj že opozicijske, nedavno pa še pozicijske hrvaške levice so to med ustanovno sejo sabora le potrdili.
Kar nekaj sogovornikov iz vrst SDP je za Delo potrdilo, da se utegne do izvolitve vlade še marsikaj spremeniti, saj je zdajšnja večina, ki jo imata Domoljubna koalicija in Most, z obema poslancema Bandićeve stranke (skupaj 78) dokaj tesna, zaradi česar je precejšnja verjetnost, da se bo v političnem razmerju še kaj spremenilo. Seveda pa, kot nam je potrdil eden od članov skupine nacionalnih manjšin, se lahko spremeni tudi kaj na drugi strani, kar bi pomenilo, da bi se zdajšnja 78-članska večina namesto stanjšanja odebelila.

Le nekaj trenutkov po seji je zdaj že opozicijski Zoran Milanović vnovič poskrbel za verbalni »napad« na Most. Zbranim novinarjem je dejal, da je tako, kot je, od takrat, »ko se je Most odločil doseči parlamentarno večino s kriminalno-vohunsko-proustaško koalicijo«, s čimer je mislil na HDZ in njegove satelite, od socialnih konservativcev do konservativnih liberalcev.

Zaupanje v Most pada

Decembrska javnomnenjska razi­skava na Hrvaškem (Crobarometer) je pokazala, da je HDZ vnovič bolj priljubljen med državljani kot SDP. Po štirih mesecih vztrajnega zmanjševanja priljubljenosti je HDZ vnovič pridobil zaupanje, zanj se je odločilo skoraj 30 odstotkov državljanov. SDP zaupa nekaj več kot 27 odstotkov vprašanih, stranki Most pa se je priljubljenost krepko zmanjšala. Pred 50 dnevi ji je zaupalo skoraj 20 odstotkov državljanov, najnovejša Crobarometrova javnomnenjska raziskava pa je pokazala, da Mostu verjame le še 15 odstotkov vprašanih.