Tiskane izdaje
Prvi odzivi na začasne, delne in uradne rezultate volilne tekme za položaj hrvaškega predsednika kažejo, da je edino presenečenje – ob približno 47-odstotni udeležbi – 16 odstotkov glasov, ki so jih volivci namenili kandidatu Živega zidu, Ivanu Viliborju Sinčiću. Borih šest odstotkov zbranih glasov za Milana Kujundžića je bilo pričakovanih, minimalna razlika (poldrugi odstotek v korist Iva Josipovića) med kandidatoma, o katerima bodo volivci odločali v drugem krogu, Kolindi Grabar Kitarović in Ivu Josipoviću, pa je le napoved ostre bitke med volilnima štaboma kandidatov pred 11. januarjem.
Dve zanimivosti sta zaznamovali dozdajšnji potek volitev. Eno je dejstvo, da se je tokratne tekme za Pantovčak, kjer je sedež hrvaškega predsednika še od časa prvega šefa države Franje Tuđmana, udeležilo najmanj kandidatov po letu 1997, ko sta se tekme za predsedniški položaj poleg Tuđmana udeležila le še Vlado Gotovac in Zdravko Tomac. Leta 2005 je bilo kar 13 kandidatov, na predzadnjih volitvah, leta 2009, ko je zmagal Ivo Josipović, ki je v drugem krogu premagal Milana Bandića, pa se jih je za položaj potegovalo 12. Pred časom je sicer tokratno kandidaturo za vstop v predsedniško tekmo napovedovalo več kot deset kandidatov, vendar so nekateri od kandidature odstopili, drugim pa se ni posrečilo zbrati najmanj 10.000 podpisov volivcev, kolikor jih je po hrvaški zakonodaji potrebnih za uradno vložitev kandidature. Tako je v igri ostala četverica: kandidat levosredinske SDP Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović, ki bi jo na čelu države rada videla zdaj opozicijska HDZ s svojimi koalicijskimi partnericami (zlasti z desnega političnega spektra), kandidat stranke Živi zid Ivan Vilibor Sinčić in kandidat desničarske Zveze za Hrvaško Milan Kujundžić.
Druga zanimivost so opazovalci – bilo jih je namreč rekordno število. Državna volilna komisija je postregla s podatkom, da je bilo prijavljenih kar 21.819 opazovalcev. Največ jih je bilo iz vrst HDZ (9782), iz vrst tistih, ki podpirajo Josipovića, jih je bilo 8728, nevladne organizacije so prijavile 794 opazovalcev, HDZ pa je v tujino (zlasti v BiH) poslal 61 opazovalcev. Predsedniške volitve v naši južni sosedi in najmlajši članici EU je opazovala tudi četverica tujih opazovalcev, po dva iz Litve in Latvije.
Leva sredina
Kujundžić, ki je zapustil HDZ, potem ko ga je na volitvah za predsednika stranke leta 2012 tesno premagal Tomislav Karamarko, pozneje pa je ustanovil novo desničarsko stranko Hrvaška zora – stranka ljudstva (HZ), ki je po programu bliže skrajni desnici kot HDZ, ni zbral dovolj glasov iz vrst partnerskih strank, ki so v koaliciji Zveza za Hrvaško, kot tudi ne glasov tistih, ki so razočarani nad kandidatko HDZ. Petindvajsetletni Sinčić pa je vseeno izstopal. Pokazal je na akcije skupine Živi zid, mešanico krščanskega in socialnega aktivizma, presenetljivo število glasov, ki jih je prejel, pa kaže na število tistih, ki so s tem hoteli izraziti prezir do predstavnikov zdajšnjih političnih in gospodarskih elit.
Ivo Josipović in Kolinda Grabar Kitarović bosta nadaljevala predsedniško tekmo. Prvi s podporo levosredinske vladne koalicije in levičarske opozicije, druga s podobo zmerne konservativke, ki si ne dovoli vpletanja v ideološke razprave. Potovanj po državi in druženj z volivci ne bo manjkalo, najbrž tudi ne še kakšnega medijskega soočenja. Zdaj bo pomembno, komu bosta Sinčić in Kujundžić namenila svoje glasove. Razjasnila pa se bo tudi ločnica med tem, kaj prevladuje na Hrvaškem: ali res nacionalistična in konservativna desnica ali pa liberalno razpoloženje. Odgovor na to vprašanje bo – vsaj deloma – znan čez 13 dni.
