Tiskane izdaje
Zagreb − Bilo je oblačno dopoldne na Trgu svetega Marka v Zagrebu. Nekaj protestnikov Imunološkega zavoda je pred stavbo vlade, nasproti stavbe, v kateri domuje sabor, zahtevalo čimprejšnjo rešitev za propadlo podjetje. Podporo so jim prišli dati tudi veterani invalidi hrvaške domovinske vojne. In nastala je - drama.
Že 223 dni trajajo protesti hrvaških veteranov, 100-odstotnih invalidov domovinske vojne pred stavbo na Savski cesti 66, kjer je pred poslopjem ministrstva postavljen šotor s protestniki. Ti zahtevajo odstop ministra za veterane Predraga Matića in še nekaj članov njegovega ministrskega kabineta. Zahtevali so tudi pogovor s predsednikom vlade Zoranom Milanovićem, ki pa je ta pogovor doslej odločno zavračal, danes pa je na izredni tiskovni konferenci povabil predstavnike veteranov naj pridejo v ponedeljek ob 10. uri na pogovore. Politično odgovornost za proteste je znova pripisal opozicijski HDZ in predsednici države Kolindi Grabar-Kitarović. Milanović je izpostavil, da je predsednik sveta za veterane v uradu Grabar-Kitarovićeve dejavni udeleženec veteranskih protestov. Komercialna Nova TV je predvajala posnetek, na katerem je med protestniki v cerkvi svetega Marka videti tudi svetovalca predsednice države Anteja Deura.
Zdaj pa so veterani invalidi, vodita jih Djuro Glogoški in Josip Klemm, nekdanji vodja enot specialne policije, zdaj pa lastnik varovalne družbe, zaigrali na drugo karto, se preselili na Trg svetega Marka, tradicionalno zbirališče protestnikov, ki pa je za proteste po določitvi vlade »odprt« le od 8. do 22. ure. Nastal je zaplet, zaradi katerega je na trg pridrvelo nekaj policijskih vozil z enotami intervencijske policije.
Od protestnikov, veteranov invalidov, so zahtevali, naj se na podlagi odloka umaknejo s trga, vendar so protestniki naredili nepričakovano potezo. Namesto da bi se vrnili v šotor na Savsko 66, jih je nekaj deset zasedlo cerkev svetega Marka. Oni znotraj, policija spredaj, med njimi pa železna ograja in jezuit Ike Mandurić kot posrednik med enimi in drugimi. Napetost se je stopnjevala, posredovati je morala tudi zdravstvena služba.
(Foto: Damir Sencar/Reuters)
»Vztrajali bomo, od tod nas boste lahko odnesli le mrtve,« napovedujejo veterani invalidi in pri tem omenjajo leto 2003, ko je velika skupina veteranov policistov opozarjala na življenje v vse večji revščini, poleg tega jih je takratna oblast celo vrgla iz službe. Protestniki (to so bili policisti, ki jih je takratna vlada Ivice Račana razrešila dolžnosti zaradi pomanjkljive izobrazbe) so vztrajali kar 600 dni, ko je oblast le popustila in znova zaposlila precej protestnikov, ki so jih je pred časom kot višek vrgla iz službe.
Zgodba, zavita v celofan kratenja pravic?
Na drugi strani oblast ostaja gluha. Vse bolj jasno je, da je to politična zgodba, zavita v celofan domnevnega kratenja pridobljenih pravic veteranom. Ni skrivnost, da je več let po domovinski vojni na Hrvaškem takrat vladajoča HDZ s socialnimi politikami večala ugodnosti vojnim veteranom, s čimer si je pravzaprav povečevala volilno bazo in tako zasnovala model prevelike odvisnosti prebivalstva iz nerazvitih krajev od socialne pomoči in pomoči veteranom. Sedanja levosredinska oblast pa si pod težo obubožane državne blagajne pred bankrotom prizadeva oklestiti številne ugodnosti, ki jih ima precejšen delež državljanov. Tudi veterani – veteranskih združenj je na Hrvaškem več sto –, o katerih oblast pravi, da so ena najobčutljivejših socialnih skupin, s katero pa je zelo lahko manipulirati, in da gre za politično manipulacijo. Vendar Kukuriku koalicija odločno zagotavlja, da kratenj pravic veteranom ni in ne bo. Vendar ji veterani ne verjamejo. In tako je krog sklenjen, rešitve pa ni videti. Oglasila se je tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki je protestnike obiskala med svojo predsedniško kampanjo in v noči, ko je po razglasitvi volilnih rezultatov postala prva hrvaška predsednica.
Zdaj je Grabar-Kitarovićeva, le nekaj ur po tistem, ko se je vrnila z obiska pri papežu Frančišku, spet pozvala oblast (beri: Milanovića) na dialog. Oblast je znova odvrnila, da je za dialog, vendar ne za izsiljevanje (ultimat), s katerimi poskušajo veterani uresničiti le nekaj – pomagati HDZ, kot pravijo v SDP, da zruši sedanjo vlado.
Pridružujejo se kolegi iz vse države
Zdaj se protestnikom pridružujejo kolegi iz vse Hrvaške, jutri, ko bodo na Hrvaškem praznovali dan sabora (do leta 2001 je bil to dan državnosti), slovesni dan pa bo tudi za zagrebško združenje veteranov domovinske vojne, pa naj bi se jim pridružilo še več somišljenikov in kolegov.
In tako je Trg svetega Marka znova v središču pozornosti. Tako kot je bil leta 2005, ko sta sabor in vlada sprejela odločitev o prepovedi zbiranja na Trgu sv. Marka zaradi varnostnih razlogov. Seveda je bila skrb za varnost teh objektov le izgovor, kako s Trga sv. Marka, tradicionalnega zbirališča protestnikov, pregnati delavce in druge nezadovoljneže.
Sedem let pozneje je vlada Zorana Milanovića takratno odločitev Iva Sanaderja izničila, vendar z nekaj dodatki, in sicer da se na protestih ne sme zbrati več kot 1500 ljudi in da smejo protesti pred posvečenimi prostori na Markovem trgu potekati le med 8. in 22. uro.
