Tiskane izdaje
Zagreb - Hrvaška diplomacija si zelo prizadeva ublažiti napetosti v odnosu med Zagrebom in Moskvo zaradi izjav hrvaškega premiera Andreja Plenkovića o Ukrajini. Zdi se, da to ne bo lahka naloga.
Hrvaška in Ukrajina sta bili žrtvi brutalne vojaške agresije, je premier Andrej Plenković dejal ukrajinskim gostiteljem ob nedavnem obisku v Kijevu. Dodal je, da bi utegnile biti hrvaške izkušnje z mirno reintegracijo vzhodne Slavonije koristne tudi za Ukrajino. Spomnimo: erdutski sporazum, podpisan leta 1998, je omogočil mirno vrnitev zasedenega območja Baranje, vzhodne Slavonije in zahodnega Srema, ki je bilo pod srbsko oblastjo, pod oblast Zagreba oziroma v hrvaški pravni sistem.
Hrvaška diplomacija je veliko pričakovala od obiska v Ukrajini. Analitiki so poudarjali, da je to obisk, s katerim si lahko Hrvaška vnovič odpre vrata na mednarodni parket. Da so bila tudi pričakovanja gospodarstvenikov precejšnja, priča dejstvo, da je premier Andrej Plenković odšel na pot v Kijev v spremstvu gospodarske delegacije, v kateri je bila stotnija poslovnežev.
Zaskrbljenost kot uradno stališče
Potem se je zapletlo. Urad za informiranje in medije ruskega zunanjega ministrstva je ocenil, da Plenkovićeve izjave zbujajo skrb. Najbrž bi se končalo pri tem, če ne bi predsednik hrvaške vlade odgovoril (miril javnosti), da je to mnenje nižjega oddelka ruske diplomacije. To je očitno spravilo v slabo voljo rusko diplomacijo, ki je naložila svojemu veleposlaniku v Zagrebu Anvarju Azimovu, naj sporoči javnosti in diplomatskemu Zagrebu, da je zaskrbljenost ruskega zunanjega ministrstva zaradi izjav hrvaškega premiera Andreja Plenkovića o Ukrajini uradno stališče Moskve, ki ga mora Hrvaška sprejeti. Veleposlanik je izrazil še svojo zaskrbljenost zaradi prihodnjih hrvaško-ruskih odnosov. Uradni Zagreb vztraja pri svojih stališčih, ni pa jih malo, ki so prepričani, da je to bila dokaj nespretna in ob nepravem času izvedena poteza.
Odpovedani
gospodarski forum
Po spletu okoliščin bi v teh dneh moral biti v Zagrebu hrvaško-ruski gospodarski forum, na katerem so pričakovali ruske gospodarstvenike, s katerimi bi se dogovorili za sodelovanje. Vendar je bilo srečanje odpovedano. Prireditelji, gospodarska zbornica, so sporočili, da ruski podjetniki niso pokazali interesa za prihod na Hrvaško. Odgovorom na vprašanje, ali so Plenkovićeve izjave v Ukrajini pospešile to odločitev, se prireditelji izogibajo. Forum je do nadaljnjega odpovedan.
Nič manj zanimivo ni, da je hrvaška diplomacija že skoraj dve leti brez veleposlanika v Moskvi. Za rešitev oziroma podpis za ustreznega kandidata nikoli ni bilo dovolj politične volje, čeprav bi nekateri radi prikazali zaplet predvsem kot tehnični in manj politični. Vendar dejstvo, da to ni »povsem normalna diplomatska situacija«, kot meni naš vir, ostaja. Neuradnih informacij, da naj bi za ta položaj obstajal kandidat, ki naj bi odpotoval v Moskvo v začetku prihodnjega leta, uradno še ni nihče potrdil.
