Hrvati naprednejši in bolj odprti od Slovencev

V Sloveniji po spletu kupuje že 37 odstotkov uporabnikov interneta. Povečuje se spletna prodaja živil.

Objavljeno
02. maj 2017 21.38
Božena Križnik
Božena Križnik
Ljubljana – Da slovenska spletna trgovina raste z nebrzdano hitrostjo, je jasno že nekaj časa, zdaj pa so nam analitiki spletnega trga postregli še s primerjavo v trendih med Slovenijo in Hrvaško. Hrvati so v tem pogledu celo naprednejši (hitrejši) od Slovencev, pa tudi odprtejši. Več kupujejo v tujini.

S primerjavo nakupovalnih navad spletnih kupcev na eni in drugi strani Kolpe so se ukvarjali v tokratni raziskavi spletnega nakupovanja v regiji Shopper’s Mind 2017, katere avtorja sta podjetji Ceneje in Valicon. Raziskava sloni na odgovorih 22.633 slovenskih in 22.437 hrvaških uporabnikov spleta.

Skupno obema trgoma je, da ima spletna trgovina visoke, dvomestne rasti. Raziskava je razkrila, da v Sloveniji po spletu kupuje že 37 odstotkov uporabnikov interneta, kar 90 odstotkov jih ima vsaj eno tako izkušnjo, samo osem odstotkov pa jih še nikoli ni opravilo nakupa prek spleta. Na Hvaškem je takih, ki po spletu kupujejo redno vsak mesec, že skoraj polovica uporabnikov spleta, redno ali občasno pa jih to počne nadaljnjih 43 odstotkov.

Kar zadeva plačevanje, v Sloveniji v večinoma še vedno vztrajamo pri plačilu po povzetju. Ta delež se počasi zmanjšuje – predvsem na račun čedalje pogostejše uporabe kreditnih kartic (tako Slovenci poravnamo že petino spletnih nakupov). Hrvati dajejo prednost PayPalu (tretjina).

Način plačila je deloma res pogojen s tradicionalno naklonjenostjo Slovencev gotovini, večinoma pa z dejstvom, da jih polovica kupuje pri domačih spletnih trgovcih. To pa zato, ker je v zadnjih petih letih pri slovenskih ponudnikih prišlo do kakovostnega preskoka v razvoju spletnega nakupovanja in uporabniške izkušnje.

Hrvati, po drugi strani, opravijo bistveno več čezmejnih nakupov. Medtem ko polovica Slovencev ostaja zvesta slovenskim spletnim ponudnikom, manj kot petina pa jih večinoma kupuje v tujini, je v tem pogledu izključno nacionalno usmerjenih le 22 odstotkov Hrvatov, 40 odstotkov pa jih sega čez mejo. Najraje uporabljajo globalne platforme, kot sta eBay in Aliexpress. V Sloveniji te uporablja le okoli 12 odstotkov spletnih kupcev.

Prostor za rast

In kaj spodbuja tolikšno rast? Obseg trgovanja se povečuje v blagovnih skupinah, ki so v tem kanalu šele začele rasti. V Sloveniji, na primer, se je najbolj povečala prodaja v kategorijah hrana in pijača, avto-moto oprema in oprema za male živali, na Hrvaškem pa prodaja v spletnih trgovinskih centrih ter skupinski nakupi in zavarovanja.

Vse pomembnejša platforma za e-trgovanje so mobilne naprave. Zato je pogoj za njen razmah tudi tehnična skladnost trgovin s standardi varnega nakupovanja na spletu. Iz raziskave je razvidno, da je imelo lani v Sloveniji spletne strani prilagojene mobilnim napravam že 76 odstotkov slovenskih in 60 odstotkov hrvaških spletnih trgovcev, ta delež pa se je letos na Hrvaškem povzpel že na 90 odstotkov.


Infografika: Delo

Analitiki so v obeh državah zaznali, da pred nakupom vse več kupcev (v Sloveniji dobra tretjina, na Hrvaškem 55 odstotkov) zbira informacije in primerja ponudbe želenih izdelkov na portalih za primerjalno nakupovanje. V Sloveniji je vodilni portal ceneje.si, ki skupaj s sestrskimi portali jeftinije.hr, idealno.rs in idealno.ba predstavlja največjo platformo za primerjalno nakupovanje v regiji. Gre za platforme, ki na enem mestu ponujajo vse informacije za nakup in s tem potrošniku olajšajo izbiro in nakup.

Hrvati naklonjeni modi

Iz grafa je mogoče razbrati, v katerih skupinah izdelkov so spletni nakupi najpogostejši (anketiranci so odgovarjali, kaj so nazadnje kupili prek spleta) in kakšne so v tem smislu razlike med sosedama. Pri nas je z naskokom v vrhu elektronika (računalniki, avdio-video- in fotooprema ter telefoni), sledijo kategorije moda, lepota in zdravje, dom in vrt itn. Na Hrvaškem pa je kategorija moda celo za malenkost prehitela elektroniko.

»To so že precej razvite kategorije na spletu, na drugi strani pa na obeh trgih opažamo rast spletnih nakupov v novih kategorijah, med katerimi so zelo zanimivi izdelki za vsakdanjo rabo, pri katerih lahko v naslednjih letih pričakujemo velike spremembe,« pravi Darko Dujič, direktor podjetja Ceneje.

Koncentracija se dogaja tudi na spletnem trgu. V obeh državah pet največjih spletnih trgovcev pokriva skoraj polovico trga. Podatka, kdo so to in kolikšni so njihovi deleži, ni na voljo. V Ceneje so nam pojasnili, da ima pet vodilnih trgovcev skupaj 44-odstotni tržni delež, top 5 do 20 trgovcev 22 odstotkov, ostali pa 34 odstotkov. Med petimi top trgovci je na prvem mestu mimovrste.com, trije pa so lokalnega izvora. Na Hrvaškem so bolj izraziti specializirani spletni trgovci, ki predstavljajo dobro tretjino trga.


Infografika: Delo