Hrvati spet v naborniško vojsko

Zagreb – Sedem let po odpravi obveznega služenja vojaškega roka na Hrvaškem je desna vladajoča Domoljubna koalicija predlagala njegovo ponovno uvajanje. Isti dan je hrvaška predsednica Kolinda Grabar- Kitarović za tukajšnjo študentsko televizijo povedala, da se s predlogom strinja.

»Vojaški rok bi mladi služili največ tri mesece, za to bi dobili tudi ustrezno plačilo,« je dejala hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki je, mimogrede, v predsedniški urad prišla iz kabineta generalnega sekretarja zveze Nato. Dodala je, da bi bila to svojevrstna dodana vrednost za mlade, ki bi se naučili, kako se odzivati ob morebitnih nesrečah in naravnih katastrofah. »Nikogar nočem plašiti, vendar moramo biti pripravljeni na marsikaj, tudi na terorizem,« je še dodala hrvaška predsednica, ki je že nekajkrat v svojem mandatu (te dni mineva eno leto od prevzema predsedniškega položaja) omenila, da je za obvezno služenje vojaškega roka, nato je o tej temi sledil molk.

»Vojaški rok zaradi groženj iz Srbije«

Do zdaj, ko je na seji odbora za obrambo v hrvaškem saboru poslanka stranke Most neodvisnih list Ines Strenja Linić med drugim dejala, da je treba znova premisliti o uvajanju vojaškega roka. Po njenem mnenju bi ga bilo treba spet uveljaviti za prostovoljce ter okrepiti rezervne vojaške enote. Večina njenih kolegov v odboru, ki so iz Domoljubne koalicije – Ante Starčević iz stranke HSP je celo dejal, da bi bilo obvezno služenje vojaškega roka treba uvesti »zaradi mogočih groženj iz Srbije« – je predlog sprejela in menila, da bi vojaški rok moral biti obvezen.

Predlog so nemudoma zavrnili opozicijski levosredinski socialdemokrati, saj v SDP menijo, da je bila zaradi znižanja stroškov in profesionalizacije vojske pravilna odločitev o odpravi obveznega šestmesečnega vojaškega roka leta 2008. Zdaj na Hrvaškem obstaja možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki poteka 40 delovnih dni, kar na leto izkoristi več sto fantov in deklet, ki si potem večinoma želijo postati poklicni vojaki.

Odškodnina za stražarja Josipa

Poleg predsednice Grabar-Kitarovićeve, ki je tudi vrhovna poveljnica hrvaške vojske, že kot zunanja ministrica v vladi nekdanjega premiera Iva Sanaderja pa tudi ni nasprotovala ukinitvi rednega služenja vojaškega roka, je najnovejši predlog o uvajanju rednega vojaškega roka podprl tudi hrvaški minister za obrambo Josip Buljević. Vendar je dejal, da bo odločitev o tem odvisna od vojaškega proračuna. Vnovični vpoklic mladih v redno služenje vojske bi namreč državo dodatno obremenil za najmanj 66 milijonov evrov, kar pa ne gre skupaj z neuradnimi napovedmi, da bo letošnji hrvaški vojaški proračun najnižji od leta 1990. Za hrvaško vojsko naj bi iz proračuna namenili približno 500 milijonov evrov, kar je okoli 40 milijonov evrov manj kot lani.

Medtem ko je hrvaški obrambni minister Buljević podprl namero o ponovnem obveznem služenju vojaškega roka, pa je nekdanji hrvaški vojak iz Splita Josip B. končno dočakal pravico. Po sedemnajstih letih mu je namreč sodišče prisodilo približno 4500 evrov odškodnine za duševne bolečine, iznakaženost in pretrpljeni strah. Josip B. je državo tožil, ker je neke mrzle vetrovne noči na stražarskem mestu na Brionih, kjer je služil vojaški rok, 300 metrov od morja, nenadoma začutil otrplost obraza. Umakniti se ni imel kam, stražarska hišica pa je bila preslabo zavarovana pred vetrom, je ugotovilo sodišče.

Mladi pa?

»Ob uvedbi obveznega vojaškega roka bi utegnilo biti takšnih in podobnih travmatičnih izkušenj s stražarskih mest še več,« je dejal Edi Jurković iz Večernjega lista in dodal, da bi se utegnilo povečati tudi število odškodnin vojakom, ki se prej pač niso spomnili na civilno služenje vojaškega roka.

Kaj si o potezah hrvaške oblasti – ne le predlogu o obveznem služenju vojaškega roka – mislijo hrvaški državljani, pa zgovorno kažejo rezultati redne mesečne raziskave Crobarometar, ki jih je objavila hrvaška Nova TV. Po teh več kot polovica državljanov meni, da vlada premiera Tihomirja Oreškovića v prvem mesecu na oblasti ni šla v pravo smer. Tretjina od skupno 973 vprašanih pa ocenjuje, da je smer nove hrvaške vlade dobra. Na vprašanje, ali bo sedanja vlada ostala na oblasti do konca štiriletnega mandata, je 56 odstotkov anketirancev menilo, da je to verjetno, 32 odstotkov pa, da verjetno ne bo zdržala. Odgovor ne vem je izbralo devet odstotkov vprašanih.

Mladih Hrvatov, ki naj bi določen čas v uniformah hrvaške vojske »pod nujno« morali služiti domovini, pa vsaj za zdaj ni še nihče spraševal, ali se s predlogom strinjajo oziroma kaj si sploh mislijo o njem.