Tiskane izdaje
Zagreb – Ko je prvi mož Osijeka Ivan Vrkić na družbenem omrežju napovedal, da bo občina sofinancirala letalske vozovnice za let iz Dublina do Osijeka in nazaj na Irsko, je po začetnem molku nastal vik in krik. »Denar raje namenite tistim, ki so v Slavoniji ostali,« se je glasil eden od komentarjev tistih, ki se s pobudo ne strinjajo.
Izseljevanje mladih Hrvatov, še zlasti iz Slavonije, je proces, ki ga politika nikakor ne more zajeziti. Že dolgo časa se najraje izseljujejo na Irsko: jezni na tiste, ki jim niso omogočili, da bi za kruh zaslužili doma. Vendar je to povsem druga zgodba.
Epizoda te zgodbe se zdaj dogaja v Osijeku, četrtem največjem mestu na Hrvaškem. Župan Ivan Vrkić je napovedal, da bo mestna oblast iz proračuna namenila 500 kun (približno 66 evrov) za vsako vozovnico, ki jo bodo kupili izseljeni iz Slavonije na Irsko, ko bodo med božično-novoletnimi prazniki (in tudi pozneje) s čarterskim letalom hrvaškega letalskega prevoznika obiskali Slavonijo oziroma svoje domače. »Namen je spodbuditi naše začasno izseljene someščane, da bi pogosteje obiskali domovino, končni cilj pa, da se vrnejo. Za vedno,« je na omrežju objavil politični šef Osijeka in dodal, da letalska vozovnica Dublin–Osijek–Dublin tako ne bo stala 2500 kun (približno 330 evrov), ampak le približno 260 evrov.
Raje za brezposelne
Napoved je razdelila ljudi. Nekaj je takih, ki so se z velikim navdušenjem odzvali na pobudo, veliko več pa jih zaradi nje zmajuje z glavo. »To je populistična poteza, bolje bi bilo, če bi denar dali na kup in z njim pomagali mladim družinam,« meni občinski svetnik Karlo Šatvar. Na družbenih omrežjih se je oglasilo tudi nekaj tistih, ki so se iz Osijeka ali okolice izselili na Irsko. »Morda bi bilo bolje, če teh 500 kun namenite brezposelnim, za nas, ki smo zaposleni na Irskem, niso tako pomembne,« se je glasil eden od komentarjev. »Žal mi je, ker nas zdaj, potem ko je Vrkić objavil, kar je pač objavil, obubožani Slavonci gledajo postrani, saj menijo, da smo mi tisti, ki smo potrebni pomoči. Ne, mi, ki smo tukaj [na Irskem], imamo dovolj denarja za nakup letalske vozovnice,« je pod komentar zapisala 22-letna Maja Čonko.
O vsem skupaj bo zdaj odločal osiješki mestni svet, bržkone pa ne gre pozabiti, da so se marsikje na Hrvaškem lokalni politiki že začeli pripravljati na lokalne volitve, ki bodo maja prihodnje leto. Tako naj bi bila tudi ta poteza v Osijeku del »predpriprav« nanje.
V »izoliranem« Dubrovniku brez težav
S sofinanciranjem letalskih vozovnic in tudi cestnine pa nimajo nikakršnih težav na drugem koncu Hrvaške, v od Osijeka 535 kilometrov oddaljenem Dubrovniku.
Dubrovničani so, kar zadeva prometno povezanost z glavnim mestom, v precej nelagodnem položaju. Če jih kopenska pot pelje proti Zagrebu, morajo zaradi dveh schengenskih mej in evropskih pravil kar nekajkrat pokazati potni list: za izhod iz Hrvaške, za vstop v BiH in izstop iz nje in spet za vstop v Hrvaško. Lahko se zapeljejo tudi po polotoku Pelješcu do Trpnja (približno sto kilometrov), se vkrcajo na trajekt, po uri vožnje pa se iz Ploč napotijo naprej, kar spet podaljša vožnjo za približno tri ure. Rahla nervoza se stopnjuje tudi zaradi (ne)zgrajene avtoceste Zagreb–Dubrovnik, ki je obstala kar nekaj kilometrov pred Dubrovnikom. Dubrovničani pravijo, da jim vožnja skozi BiH zaradi mejnih prehodov in slabe ceste samo na tem odseku zdaj vzame najmanj tri ure, namesto slabe ure, kolikor bi trajala, če bi bilo vse tako, kot bi moralo biti.
Zahteva Evropske unije
S tem je povezana še ena »prometna zgodbica«. Gre za Pelješki most, ki bi fizično povezal državo z njenim skrajno južnim delom. Gradnja naj bi bila po načrtih iz leta 2007 končana že predlani, a se odtlej ni kaj dosti naredilo. Le razprave o tem projektu so spet aktualne, saj je povezavo območja Dubrovnika s preostalo državo zahtevala tudi Evropska unija. Po zdajšnjih obljubah bi most moral biti zgrajen v prihodnjih štirih letih.
Zaradi zapletenih prometnih povezav z glavnim mestom in kopnim delom Hrvaške nasploh pa so se že pred tremi leti v Dubrovniku odločili, da bodo vsem, ki imajo stalno prebivališče v Dubrovniku in bodo od tam potovali v Zagreb pa tudi v Split, Šibenik, Zadar ali na Reko, povrnili 50 odstotkov denarja, plačanega za cestnine (vsak lahko zaprosi za sofinanciranje štirih cestnin na leto). Dubrovniška mestna skupščina sofinancira tudi letalske vozovnice; 250 kun (približno 33 evrov) za vsako povratno letalsko vozovnico iz Dubrovnika do Zagreba in nazaj, ki sicer stane okoli 80 evrov.
