Tiskane izdaje
Zagreb – Na Hrvaškem spet resno razmišljajo o uvedbi vinjet za vožnjo po njihovih 1288 kilometrih avtocest. Razprave je spodbudil minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Siniša Hajdaš Dončić, ko je na družabnem omrežju zapisal, kako »država skupaj z mednarodno banko išče najustreznejši model monetizacije hrvaških avtocest. Način plačila cestnine – vinjete, čipi ali kaj tretjega – je sestavni del pogovorov.«
In tako je (spet) začel razpravo o tem, ali je uvedba vinjete ugodna rešitev za nadomestitev sedanjega načina plačila cestnine ali ne. Najnovejši prispevek je dal nekdanji minister za gospodarstvo (v vladi Ivice Račana) Goranko Fižulić, ki je prometnemu ministru Hajdašu Dončiću poslal odprto pismo, v njem pa popisal, zakaj bi bilo na Hrvaškem dobro oziroma najbolje uvesti vinjeto. Večino podatkov iz svoje analize je podkrepil s primerljivimi podatki slovenskega Darsa. Tako je omenil, da je bilo na Hrvaškem pred letom 1990 302 kilometra avtocest, v Sloveniji le 150. Danes je na Hrvaškem 1288 kilometrov avtocest, v sosednji Sloveniji pa 607.
»Slovenija je uvedla vinjete in na skoraj polovici manj kilometrov ustvarila prihodek (leta 2013) v višini 327 milijonov evrov; družba Hrvaške avtoceste (HAC) pa 185 milijonov evrov.« Dodal je tudi, da je v slovenskem Darsu 1237 zaposlenih, v hrvaškem Hacu pa 2503, od katerih jih tretjina dela na avtocestah ali v hiškah za plačilo cestnin ali kako drugače.
Do vratu zadolžene avtoceste
Hrvaška si že precej časa želi oddati v najem dobrih 1200 kilometrov svojih avtocest. Te dni mineva eno leto, odkar je bila na vrhuncu akcija »monetizacije avtocest«.
Z oddajo (monetizacijo) za obdobje do 50 let (različica je bila tudi 30 let) je država želela zaslužiti od 2,4 do 3,2 milijarde evrov in tako zakrpati veliko proračunsko luknjo. Navsezadnje se je hotela tudi rešiti velikega bremena; podjetji Hrvaške avtoceste in Avtoceste Reka–Zagreb (ARZ), ki upravljata avtocestne odseke, imata skupaj več kot štiri milijarde obveznosti. Podjetji nista sposobni vrniti dolga, država pa tudi noče več dajati nenehnih garancij za nova in nova posojila, s katerimi podjetji poplačujeta dolgove.
Na prometnem ministrstvu so bili takrat prepričani, da bi vsi postopki utegnili biti končani najpozneje do konca lanskega leta. Celo premier Zoran Milanović je dodal, da je »monetizacija avtocest premišljena zgodba in povrhu povsem racionalna«. No, pa se je zgodilo, da so začeli sindikati groziti z referendumom o tem, ali naj država res odda avtoceste v koncesijo ali ne, zadeva je padla v vodo, zdaj pa, kot piše in javno razlaga hrvaški prometni minister, »država išče načrt B«.
Monetizacija in načrt B
Tako sprva monetizacija kot sedanje iskanje načrta B je politično vprašanje, saj vladajoči nikoli, ko beseda nanese na to problematiko, ne pozabijo dodati, da je nekdanja vlada HDZ, v kateri je bil notranji minister sedanji vodja stranke Tomislav Karamarko, že leta 2010 razpravljala o oddajanju avtocest v koncesijo. Večina dolgov Haca in ARZ pa da izhaja iz obdobja, ko je Hrvaško vodila vlada HDZ.
Razprave o uvedbi vinjet se na Hrvaškem večinoma razplamtijo, ko se na avtoceste (in vzporedne ceste, ki so priljubljene pri turistih iz vzhodnoevropskih držav) zgrnejo neustavljivi prometni tokovi. Razprave o vinjetah gredo težko iz ust, saj se številni še spomnijo, koliko težkih besed so takrat, ko je Slovenija uvajala vinjete, izrekli na račun slovenskih vinjet. Zdaj se je bumerang vrnil, vendar pogovorov o tem še zdaleč ni konec.
Sprememba koncesijskega dogovora predraga
Iz družbe Hrvaške avtoceste so že dali vedeti, da je ena od analiz pokazala, da bi bila uvedba vinjet – eden od predlogov obstaja, da bi desetdnevne vinjete stale od deset do 40 evrov – (pre)draga, prihodki pa najbrž manjši od sedanjih, so pa nekateri mediji spet na dan izvlekli skoraj deset let staro prometno analizo Inštituta za promet in zveze, ki je že leta 2006 predlagal uvedbo državnih, regionalnih, zimskih in poletnih vinjet.
Eden od argumentov, zakaj prav država ni preveč navdušena nad uvedbo vinjet, pa je najbrž to, da so deli avtocest (Istrski ipsilon in avtocesta Zagreb–Macelj) že v koncesiji, uvedba vinjet bi pomenila nujno spremembo koncesijskega dogovora, sprememba pa bi šla na račun države oziroma obubožanega državnega proračuna, ki že tako bije bitko s prevelikim javnofinančnim primanjkljajem, visoko stopnjo gospodarske negotovosti in veliko zadolženostjo gospodarstva.
