Tiskane izdaje
Zagreb – Dogajalo se je daleč od oči javnosti. A je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan kljub temu izvedel, da se za nekdanjo politično šolo v Kumrovcu zanima islamski klerik Fethullah Gülen. Hrvaška oblast je Gülenu nato rekla ne.
Legendarna Titova politična šola v Kumrovcu že vrsto let propada, že nekaj let pa je tudi na seznamu državnega premoženja, ki bi ga Hrvaška rada prodala in se ga pravzaprav rešila. Po tistem, ko je leta in leta ponujala »ustrezno izobrazbo« političnim kadrom od blizu in daleč, so se med vojno na Hrvaškem v 90. letih prejšnjega stoletja vanjo zatekli begunci iz vzhodne Slavonije.
»Nimamo zamisli, kaj bi tam moralo biti, zato čakamo na predloge in ponudbe,« so sporočali odgovorni.
Hrvaška vlada je kompleks (politična šola, zgrajena leta 1981, in znanstveni center iz leta 1974) hotela prodati že leta 2008 za približno pet milijonov evrov. Najresnejšo ponudbo je takrat dalo podjetje Ingra in obljubilo, da bi za 23 milijonov evrov dodatnega denarja politično šolo preoblikovalo v kongresno središče in dom za upokojence. Projekt je padel v vodo. »Ali ni škoda? Objekt ima 260 sob, kongresno dvorano, kinodvorano in jedrsko zaklonišče,« so komentirali dediščino preteklosti razočarani domačini, ki si že leta in leta želijo konkretnih načrtov, katerih uresničitev bi pomenila nove projekte, turiste, oživitev zapuščenih predelov in tudi bolj polne denarnice.
Telefonski klic iz Ankare?
Pred dvema letoma je državni urad za upravljanje državne lastnine dal šolo na seznam za prodajo. Neuspešno. Zdaj, dve leti pozneje, ko je urad postal ministrstvo, se je kompleks, znan kot Titova politična šola, spet znašel na seznamu za prodajo.
Za namero je izvedel islamski klerik Fethullah Gülen, ki živi v izgnanstvu v ZDA, pod njegovim okriljem pa je veliko šol in izobraževalnih centrov po svetu. Izvedelo se je, da naj bi v Kumrovcu zgradil oziroma uredil še eno, namenjeno študentom z Balkana in širše.
Hrvaška oblast se je znašla v precepu. Le nekaj mesecev prej je državo obiskal – v okviru spomina na stoto obletnico priznanja islama kot religije na Hrvaškem – turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Ta pa je, kot je znano, prepričan, da za poletnimi nemiri in poskusom vojaškega udara v Turčiji stoji prav klerik Fethullah Gülen.
Ali se je nato zgodil kakšen telefonski klic na razdalji Ankara–Zagreb, vsaj uradno nihče noče javno povedati, ostaja pa dejstvo, da je hrvaška oblast Gülenu rekla neposredno – ne.
Prav naklonjenost hrvaških oblasti – vsaj sprva –, da bi zapuščeno Titovo šolo v Kumrovcu predali v roke islamskemu kleriku in nekdanjemu Erdoğanovemu tesnemu sodelavcu, ki živi v Pensilvaniji od leta 1999, je menda tudi povod, da turškega predsednika ni bilo na polaganje temeljnega kamna za džamijo v Sisku, kamor naj bi sprva prišel, saj je šlo za »zgodovinski dogodek«, čez nekaj dni pa so Erdoğanov obisk diplomatsko odpovedali.
Težave zaradi Gülena tudi v BiH
Sarajevske mestne oblasti so pred kakšnim mesecem dni sprejele sklep o podelitvi nagrade, priznanja mesta Sarajeva Aliju Lafciogluju, profesorju matematike na eni od šol, ki delujejo v okviru šol Bosna Sema. Lastnik šol je Fethullah Gülen. Do tod vse lepo in prav.
Te dni pa je isti mestni svet v Sarajevu sprejel odločitev, da bodo omenjeno priznanje profesorju, ki so ga sprva nagradili za izjemne dosežke v izobraževalnem sistemu, odvzeli. Sarajevski župan Ivo Komšić, sicer hrvaške narodnosti, je mestnim svetnikom pojasnil, da njegov predlog o preklicu nagrade profesorju temelji na »opozorilu župana Istanbula«.
Dodal je še, pravijo, da bi nagrada turškemu matematiku negativno vplivala na ugled Sarajeva kot glavnega mesta Bosne in Hercegovine in poslabšala odnose s pobratenimi turškimi mesti Istanbulom, Ankaro, Burso in Konyo v osrednji Anatoliji.
Erdoğanov obračun z nasprotniki
Poznavalci razmer v Bosni in Hercegovini se strinjajo, da tudi za tem najnovejšim škandalom, povezanim s priznanjem turškemu matematiku, pravzaprav stoji obračun turškega predsednika Erdoğana s političnimi nasprotniki. In sistem šol Bosna Sema, ki so še v Mostarju, Bihaću, Zenici in Tuzli, je najbrž eden med njimi, saj je znano, da so te šole bile odprte s pomočjo ustanove Hizmet (pomoč; op. a.), njen ustanovitelj pa je islamski klerik Fethullah Gülen, na katerega turške oblasti kažejo s prstom in ga obtožujejo za poletni vojaški udar. Uprava šol Bosna Sema si je že zdavnaj želela predati šole v upravljanje islamski skupnosti Bosne in Hercegovine, vendar so dogovori padli v vodo. Zakaj se jih skupnost brani, lahko le ugibamo, saj uradnih odgovorov ni.
Odvzem nagrade profesorju ene od šol iz sistema šol Bosna Sema je tako najbrž le še en kamenček v mozaiku sicer »odličnih« odnosov med BiH in Turčijo, ki so ovrednoteni tudi skozi večstomilijonske donacije Turčije pomoči potrebni Bosni in Hercegovini; če le ni vmes ime islamskega klerika in sovražnika Turčije Gülena.
