Izredna arbitražna enotnost

Zagreb – Hrvaška naj skladno s pravili mednarodnega prava odstopi od arbitražnega sporazuma s Slovenijo, je napovedan sklep današnje in predvidoma še jutrišnje seje sabora. Sprejet bo soglasno, kar so po skupnem srečanju vodij poslanskih skupin v saboru s premierjem Zoranom Milanovićem izpostavili vsi.

»Vsi mislimo enako. Hrvaška ne more ostati pri sporazumu o arbitraži, odstopiti mora od njega in ga nemudoma suspendirati skladno z mednarodnim pravom. To bo naša zahteva do sabora. Pričakujem veliko podporo,« je včeraj dejal šef levosredinske kukuriku vlade Zoran Milanović po sestanku, ki je bil prvi, na katerem sta za isto mizo sedela predsednik vlade Milanović in prvi mož desne opozicijske HDZ Tomislav Karamarko.

Sabor bo predvidoma na dvodnevnem izrednem zasedanju danes najprej razpravljal o novonastalih razmerah, povezanih z arbitražo, in vlado pozval, naj glede tega predlaga rešitev. Vlada bi na jutrišnji redni seji potem predlagala odločitev, kako naj se loti odstopa oziroma suspenza arbitražnega sporazuma s Slovenijo, ki naj bi jo jutri popoldne potrdil sabor. Po odločitvi sabora bo sledila zahteva za odpoklic z arbitražnega sodišča arbitra Budislava Vukasa, ki ga je kot člana sodišča imenovala Hrvaška. Utegne pa se zgoditi, da se bo ves postopek začel že v enem dnevu in se bo na izredni seji sestala tudi hrvaška vlada, sabor pa že danes popoldne potrdil predlog Milanovićeve vlade. To je mogoče slutiti iz napovedi, da se bodo k razpravi lahko prijavili le predstavniki poslanskih klubov v saboru.

Kaj bo sledilo pozneje, si niso edini niti vsi strokovnjaki, morda le v tem, da bodo najbrž sledili novi spori na mednarodnih sodiščih, ti pa ne bodo poceni. Zato ni zanemarljiva izjava akademika Davorina Rudolfa, profesorja mednarodnega prava, ki je opomnil, da »pot iz podpisanega in dogovorjenega arbitražnega sporazuma še zdaleč ni lahka in preprosta«.

»Konec s slovensko napihnjenostjo«

Medtem ko hrvaški politiki v en glas politikantsko zagotavljajo, da odstop od arbitražnega sporazuma s Slovenijo naj ne bi posledično pomenil tudi poslabšanja odnosov med državama, kot je zagotovil premier Milanović, in da morata državi še naprej ostati zgled dobrososedskih odnosov, mediji še kar pribijajo na križ Slovenijo. Tako je včerajšnji Jutarnji list zapisal, da je »konec s slovensko napihnjenostjo, kar pomeni, da se bo Slovenija morala odslej s Hrvaško pogovarjati na enakopraven način, ne pa s pozicije močnejšega ali države, ki je bila prva v EU, prva v Natu« … Večernji list pa je v uvodnem komentarju Sandre Veljković dal vedeti, da »ima Slovenija dolgo zgodovino kršitev mednarodnega prava«. Primerov, razen najnovejšega, ne našteva, prispevek pa končuje z ugotovitvijo, ki jo je že pred časom izrekel Danilo Türk, ko je dejal, »da se je lak na skupnih fotografijah začel že zdavnaj luščiti«.

Le tu in tam je v katerem od komentarjev na spletnih straneh različnih medijev mogoče zaslediti napoved, da bodo posledice zapletov glede arbitražnega sodišča za odnose med Slovenijo in Hrvaško neprimerno hujše, kot je zdaj mogoče dojeti.

Snežna kepa, v kateri bo dogajanje, povezano z obveščevalno-arbitražnim sporazumom, se bo najbrž še nekaj časa valila in debelila, navsezadnje se Hrvaški obeta vroča politična predvolilna jesen pred parlamentarnimi volitvami. Zgodba o arbitraži pa bi se navsezadnje utegnila zavleči daleč v leto 2016. Zakaj?

O zahtevi za prekinitev pogodbe bo Hrvaška obvestila (poleg EU) tudi Slovenijo, ki bo imela tri mesece časa za odgovor. Če bo Ljubljana nasprotovala prekinitvi, bi imeli državi še leto dni časa, da bi se dvostransko ali ob posredovanju tretje strani poskusili dogovoriti, ali se je kršil arbitražni sporazum in ali je zaradi tega treba razveljaviti pogodbo. To pa je za zdaj nemogoče. In najbrž še kar nekaj časa ne bo.