Izvolitev ustavnih sodnikov na ledu zaradi Agrokorja

Pri sosedih se vse vrti okoli propadlega koncerna, ki mu po pridobljenem kreditu kaže, da se bo vendarle prestrukturiral in prebrodil krizo.

pon, 17.07.2017, 10:00

Zagreb – Hrvaški sabor bi moral na zadnji seji med drugim izvoliti tri ustavne sodnike od 13. Za njihovo izvolitev je potrebna dvetretjinska večina glasov. SDP in HDZ sta se po pogajanjih uskladili za tri kandidate.

Do glasovanja je dogovor deloval idilično. A je HDZ v zadnjem trenutku napovedala, da odstopa od ustanovitve preiskovalne komisije, ki bi preiskala okoliščine, povezane z Agrokorjem. Iz SDP so odgovorili: »Če ne bo komisije, potem ne bo niti izvolitve novih ustavnih sodnikov.« Tako so oboje prestavili na jesen.

Zadeva je nesrečno sovpadla z odkritjem tednika Nacional, da je nadzorni svet Hrvaške banke za obnovo in razvoj (katerega član je bil tudi finančni minister Zdravko Marić, sicer nekdanji direktor na visokem položaju v Agrokorju) imel dovolj razlogov za zavrnitev posojila v višini 48,3 milijona evrov ministrovemu nekdanjemu podjetju.

Sporno posojilo je bilo odobreno konec lanskega leta, minister Marić pa je kljub številnim slabim kazalnikom še v začetku leta trdil, da je »Agrokor še vedno dobro in stabilno podjetje«. Na podlagi tega so mnogi ugotavljali, da je prišel v vlado zgolj zato, da bi z državnim denarjem rešil Agrokor. Opozicija je zahtevala in si nato izborila glasovanje o zaupnici ministru Mariću. Vendar je za njegovo odstavitev zmanjkal zgolj en glas. Opoziciji je - tudi zaradi Nacionalovega razkritja – ostala samo še ustanovitev preiskovalne komisije. Pri tem sta še posebno vztrajala dovčerajšnji HDZ-jev koalicijski partner Most in njegov vodja Božo Petrov. Zahteval je odstop Marića pa tudi premiera Plenkovića. Oglasil se je tudi Mostov poslanec v saboru in nekdanji minister v Plenkovićevi vladi Slaven Dobrović, ki je ministra Marića še dodatno obtožil nagovarjanja drugih ministrov (tudi njega), da glasujejo za sporno posojilo. Marić je odgovoril z objavo zvočnega posnetka, iz katerega je razvidno, da se ni samo izvzel iz glasovanja, ampak ni spregovoril niti ene besede. Osramočenemu Dobroviću, čigar stranka prisega na »resnico, pravičnost in poštenje«, ni preostalo drugega, kakor da se Mariću opraviči.

Zaradi Agrokorja je bila negotova tudi izvolitev predsednika vrhovnega sodišča. Predsednica je predlagala Đura Sessa, ki je »pozabil« razkriti prodajo zemljišča v vrednosti 70.000 evrov. Komu drugemu kot Agrokorju. Sessa se je branil, da mu to po takrat veljavnih pravilih ni bilo treba. Zahvaljujoč temu, da za izvolitev ni potrebna dvetretjinska, ampak navadna večina, je bil na koncu le izvoljen.

Hočeš ali nočeš, vse se vrti okoli Agrokorja, ki mu je 20 domačih in tujih bank prejšnji teden končno izplačalo posojilo v vrednosti 530 milijonov evrov. Pobudnikom takšnega načina reševanja Agrokorja to zadostuje za ugotovitev, da bo koncern uspešno prebrodil krizo in do leta 2018 končal proces prestrukturiranja. Izredni upravitelj Ramljak samozavestno trdi, da so se stečaju zagotovo izognili, medtem ko so delovna mesta kljub zapiranju 105 nedonosnih trgovin zajamčena. V Konzumu bo šest tisoč delavcev z najnižjimi plačami z avgustom dobilo celo šestodstotno povišanje. A medtem ko je Ramljak konec tedna napovedal, da bo Mercatorju v BiH vrnil 83 trgovin, je državni tožilec Cvitan, čigar preiskovalci so zasedli celotno nadstropje v Agrokorovi stolpnici, povedal, da bo moral zaradi zapletenosti celotnega primera najeti izkušene forenzike iz tujine.

Skeptični analitiki ne vidijo v tem, kar govorita Ramljak in vlada, posebnega napredka. Če je res vse v redu, zakaj so potem Agrokorjeve delnice z vrednosti od 32 do 35 evrskih centov pred odkritjem afere padle na današnjo vrednost od 12 do 16 evrskih centov? Zakaj so še pred kratkim govorili, da jim je za stabilno poslovanje potrebnih 200 milijonov evrov, potem pa so vzeli posojilo za 530 milijonov evrov? Poleg tega imajo prodajne verige v prvih petih mesecih tega leta velike izgube: Konzum 8,5 milijona evrov, Konzum BiH šest milijonov evrov, Tisak 4,5 milijona evrov, Velpro centar 6,8 milijona evrov ... Negotovo je tudi, koliko dolgov bodo lahko upniki izterjali. Skupna vrednost živilskopredelovalnega sektorja, za katerega obstaja zanimanje, je ocenjeno na 2,5 milijarde evrov. Ko bodo, zahvaljujoč roll up, izplačani prioritetni upniki, bo preostalim na voljo le milijarda evrov. To pomeni, da bodo v najboljšem primeru izterjali eno petino svojih terjatev. Na primer: državna banka bo od 48,3 milijona evrov dobila le 9,5 milijona evrov. Zaradi tega ima vodja opozicije Davor Bernardić reševanje Agrokorja za luknjo brez dna, ki vsak mesec pogoltne dvesto milijonov kun. Sabor je od danes uradno na poletnih počitnicah, a celotna hrvaška politika je bila, je in bo tudi v prihodnje neločljivo povezana z usodo propadlega koncerna.

Prijavi sovražni govor