Tiskane izdaje
Brez Madžarske ne moremo rešiti begunske krize, so v desničarski Krščansko-socialni uniji utemeljevali vabilo madžarskemu premieru Viktorju Orbánu, ki je včeraj obiskal Bavarsko. A do državnika, ki je za številne postal simbol nečloveškega ravnanja z begunci, so polni razumevanja tudi nekateri na nemški levici.
»Človek poskuša narediti to, kar zahtevamo od njega, da tega ne bi bilo treba delati nam. Madžari opravljajo umazane posle za nas,« je za nemško televizijo n-tv izjavil nemški socialdemokrat Günter Verheugen, ki se ga v Sloveniji najbolj spominjajo kot nekdanjega evropskega komisarja za širitev. Podobno meni vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke v evropskem parlamentu Manfred Weber, ki je včeraj v pogovoru za časnik Passauer Neue Presse povedal, zakaj je njegova stranka povabila Orbána na Bavarsko. »Premier Orbán preprosto dela to, kar od njega zahtevajo dublinska in schengenska pravila.«
To je v intervjuju za avstrijski časnik Standard pred dnevi zatrdil tudi madžarski veleposlanik na Dunaju János Perényi, ki je opozoril na dvoličnost madžarskih kritikov. »Po eni strani so nas kritizirali, ker smo zgradili ograjo [na meji s Srbijo], po drugi strani pa so nam očitali, da ne varujemo schengenskih meja,« je dejal.
Od zgražanja do navdušenja
Oster madžarski odnos do beguncev je v tujini požel veliko zgražanja med človekoljubnimi organizacijami, a tudi precej navdušenja na skrajni desnici. Doma je Orbánovi vladajoči stranki povečal priljubljenost, so prepričani raziskovalci agencije Ipsos, ki so na začetku tedna objavili anketo, po kateri bi za desničarski Fidesz zdaj glasovalo 24 odstotkov Madžarov, štiri odstotke več kot na začetku poletja pred navalom pribežnikov. Število privržencev njihovega največjega konkurenta, še bolj skrajno desnega Jobbika, ki se mu je prej priljubljenost vztrajno povečevala, se je v tem času zmanjšalo za odstotek: s 15 na 14 odstotkov. »Kar nekaj časa je trajalo, toda vladna kampanja z namenom obrniti javno mnenje proti beguncem je končno obrodila sadove, nadzor nad večino medijev pa je prinesel dividende,« je za agencijo Reuters povedal Richard Szentpéteri Nagy s Centra za korektne politične analize. Po njegovih besedah je javna televizija s »filtriranjem sporočil« gledalcem prikazala begunce kot »drhal, ki meče kamenje in napada policijo«.
Čeprav se je priljubljenost Orbánove stranke doma povečala, njegove izjave in njegova politika do pribežnikov škodujejo mednarodnemu ugledu države, je po zadnji javnomnenjski raziskavi agencije Publicus Intézet prepričanih kar dve tretjini Madžarov. Čeprav oblasti vztrajajo, da ščitijo meje evropske civilizacije, je takšna politika povečala mednarodno priljubljenost države le po mnenju 18 odstotkov vprašanih. Tudi do ograje, ki so jo postavili na južni meji s Srbijo, so Madžari zelo skeptični. Ko so jih pred dvema mesecema vprašali, ali bo ta zaustavila pritok beguncev, jih je nikalno odgovorilo 67 odstotkov, zdaj je tako prepričanih že 78 odstotkov Madžarov. A kljub povečanemu dvomu o učinkovitosti 175-kilometrske ograje njeno postavitev zdaj podpira 40 odstotkov vprašanih, šest odstotkov več kot julija.
Načelna človekoljubnost
Anketa je pokazala, da so Madžari načeloma bolj človekoljubni kot ne, le v praksi tega najraje ne bi dokazali. Kar 64 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da je »naša dolžnost, da sprejmemo begunce«, 52 odstotkov pa jih je menilo, da bi morali z njimi ravnati bolj človeško. Toda za to, da bi njihova država sprejela toliko beguncev, kolikor jih je sposobna, se zavzema le še 37 odstotkov vprašanih, kar 87 odstotkov jih je prepričanih, da Evropi ne bo uspelo zajeziti tega pretiranega navala ljudi, 41 odstotkov pa jih meni, da bi morali zaščititi meje pred begunci – če je treba, tudi z orožjem.
