Tiskane izdaje
Ljubljana – Eden od ustanoviteljev slovenskega spletnega »bolšjega trga« Boštjan Marušič je s svojim projektom pogled več kot očitno usmerjal v prihodnost. In to zelo uspešno. Pri tem pa se je, kot kaže, ozrl tudi proti Bahamom, kjer je bilo leta 1998 ustanovljeno podjetje Aggressive Net Projects.
Nastanek spletnega portala Bolha, nekakšne slovenske različice bolj znanega svetovnega portala eBay, sega globoko v 90. leta, v čas začetkov razvoja spleta pri nas. Ustanovitelja slovenskega spletnega »bolšjega trga« sta bila Aleš Blatnik in Boštjan Marušič.
Najprej zanikanje, nato molk
V podatkih BahamasLeaks, do katerih so se dokopali novinarski kolegi z nemškega časnika Süddeutsche Zeitung, z uredništvom Dela in drugimi medijskimi partnerji pa jih je delil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), se sicer pojavi samo Marušič. Ustanovitelj Bolhe, Napovednika in še nekaterih drugih portalov nam je v telefonskem pogovoru zatrdil, da še nikdar prej ni slišal za podjetje Aggressive Net Projects.
Kljub temu je privolil, da mu po elektronski pošti pošljemo vprašanja. Zanimalo nas je, ali je bil kdaj povezan s podjetjem, kako in zakaj. Glede na to, da posli v davčnih oazah sami po sebi niso nezakoniti, nas je zanimalo tudi, ali je slovenske (davčne) oblasti obvestil o obstoju tega podjetja in ali je bil prek podjetja opravljen kakšen posel v povezavi z Bolho. Na vprašanja – kljub dvakratnemu podaljšanju roka – nismo dobili odgovora, na klice se Marušič ni več odzval, prav tako ne na kratka sporočila.
Podpis, ki pove več
Da je bil dejaven, pojasnjuje analiza njegovega podpisa na pismu. Ujema se z njegovimi podpisi na javno dostopnih dokumentih podjetja Bolha (danes Styria, digital marketplaces, spletni marketing in spletno oglaševanje).
Marušič je sicer kot naslov bahamskega podjetja navedel poštni predal v Avstriji.
Prihod Avstrijcev in zaprtje podjetja na Bahamih
Prav s prihodom avstrijskega podjetja Styria, ki je v letih pred začetkom gospodarske krize agresivno vstopilo na slovenski spletni in medijski trg, bi utegnila dobiti zgodba o Marušiču in Bahamih nove razsežnosti. Bolha je bila takrat hitro rastoče podjetje, njeni prihodki so v petih letih, do konca 2008, zrasli za skoraj desetkrat, na 1,87 milijona evrov. Styria, ki je tedaj že imela v lasti 26,67-odstotni delež Bolhe (v tistem času še Megaklik), si ni več želela deliti lastništva.
V poletju 2009, ki je tudi zadnje pred zaprtjem podjetja Aggressive Net Projects, je Styria prevzela Bolho z nakupom preostalega, približno 40-odstotnega, lastniškega deleža. Celoten posel jo je, po takratnem pisanju medijev sodeč, stal okoli 1,6 milijona evrov. Norveški holding SFI, ki je imel v lasti 27-odstotni delež, je prejel 900.000 evrov, Blatnik in Marušič s po 6,7-odstotnima lastniškima deležema pa vsak po 346.000 evrov (z odpisom 20.000-evrskega posojila vred).
Vprašanja brez odgovorov
Kje je končal ta denar? Ali je svojo pot nadaljeval v davčno oazo? Vprašanji ostajata neodgovorjeni. Prav tako tudi vprašanje o morebitni povezavi med prodajo Bolhe, podjetjem Aggressive Net Projects in njegovim poznejšim zaprtjem.
Zaradi pomanjkanja podatkov očitne povezave med denarjem, zasluženim s prodajo Bolhe Avstrijcem, in bahamskim podjetjem (še) ne moremo najti. Tudi na finančni upravi (Furs) nam zaradi zavezanosti k davčni tajnosti morebitnih podatkov o podjetju Aggressive Net Projects, če je bilo to seveda sploh kdaj prijavljeno, niso mogli dati.
***
Boštjan Marušič je na navedbe v članku odgovoril 14. januarja 2016 s prikazom nasprotnih dejstev, ki ga objavljamo v celoti:
Prikaz nasprotnih dejstev v zvezi s člankom z naslovom »Je Bolha k Avstrijcem skočila prek Bahamov?«
Delo je dne 24. septembra v članku z naslovom »Je Bolha k Avstrijcem skočila prek Bahamov?« objavilo povsem neresnična namigovanja in domneve v zvezi s prodajo portala Bolha, katerega solastnik je bil pred prodajo Boštjan Marušič. V članku so zapisi postavljeni v kontekst, ki je za gospoda Marušiča žaljiv in posega v njegovo čast in dobro ime, saj se ga je javnosti predstavilo kot človeka, ki naj bi bil kriv davčne utaje, čeprav novinarja večkrat v članku celo sama priznavata, da dokazov nimata. Iz javno dostopnih informacij iz Sodnega registra bi lahko sama pridobila sledeče informacije:
1. Prodaja deleža Boštjana Marušiča v podjetju Bolha leta 2009 vodilni založniški hiši Styria Medien International je bila izvedena na povsem običajen način, s podpisom pogodbe pri slovenskem notarju in postopek je bil izpeljan v skladu s slovensko zakonodajo.
2. Nakazilo kupnine je bilo izvedeno na slovenski transakcijski račun, ki je bil naveden že v pogodbi.
3. Prihodek od prodaje poslovnega deleža je bil seveda tudi prijavljen davčni upravi in odmerjeni davek plačan.
Vsi posli s prodajo Bolhe so bili zakoniti in opravljeni v skladu s slovensko zakonodajo. Zato Boštjan Marušič od novinarjev pričakuje tudi opravičilo.
Boštjan Marušič
