Tiskane izdaje
Zagreb – Zaskrbljenost zaradi dogajanja ob napovedanem odstopu od nakupa Cimosa je v Istri razumljiva. Ko je pred časom prvi mož istrske politične stranke IDS Boris Miletić na seji sabora spomnil vlado, da če bi Cimos šel v stečaj, bi v Buzetu, Roču in Labinu ostalo brez dela 28 odstotkov vseh zaposlenih, kar bi bil hud ekonomski udarec za Istro. Zdaj se je zlasti v Istri pojavilo provokativno vprašanje: je Zagrebu in sedanji oblasti s partnerstvom HDZ-Most neodvisnih strank na čelu res malo mar za več kot tisoč zaposlenih v obratih Cimosa na Hrvaškem?
Med Istro, samosvojo in nenehnim trnom v peti Zagreba, ki mu je samosvojost, malo tudi zgodovinsko pogojevana, šla nenehno na živce, so politični odnosi skoraj vedno v »stanju visoke napetosti«. Ne mine mesec ali teden, ko se kaj ne bi zaiskrilo.
Pred kratkim je na obletnici ustanovitve istrske IDS Miletić dejal, da je IDS s svojimi partnerji edina liberalna stranka, ki se v zadnjem poldrugem letu sistemsko upira političnemu primitivizmu v državi. Dodaja, da se v Istri pač ne morejo zgoditi mimohodi črnosrajčnikov, da ni izživljanj nad manjšinami, niti toleriranja ustaškega pozdrava. Pikrost v besedah je letela na račun HDZ, ki se ni odzvala, vendar jeze zaradi izrečenega ni skrivala.
So pa zato že pred časom iz ust lokalnih, istrskih hadezejevcev prileteli očitki, da je prav IDS »primer politične netolerantnosti«. Zagreb nenehno očita Istri, da želi postati »država v državi«, da si želi avtonomije.
V Istri še zdaj ne morejo pozabiti tistega usodnega nogometnega zadetka, ki je moral biti razveljavljen. Naj spomnimo: bilo je ob koncu prvenstva, sezone na prelomu v leto 1999. Igrali sta moštvi Reke in Osijeka. Prav ob koncu tekme, ob neodločenem izidu, je Admir Hasančić zadel zmagoviti gol za Reko. Nič prav presenetljivega v nogometu, toda o tem zadetku je bil isti hip obveščen skoraj celotni obveščevalni in policijski aparat države pa tudi takratni predsednik države Franjo Tuđman. Gol je moral biti razveljavljen. Reka ni smela zmagati, saj bi ob tem drugi klub, zagrebška Croatia (gre za Dinamo, ki so ga takrat preimenovali v duhu nacionalne vzhičenosti), izgubil naslov državnega prvaka. To pa je bil ključni državni interes. In tako se »stanje visoke napetosti« vzdržuje že leta. Je za to vprašanje, ali je Zagrebu in oblasti s partnerstvom HDZ-Most neodvisnih strank na čelu res malo mar – v kontekstu nenehnega draženja med liberalno Istro in konservativnim Zagrebom – za več kot tisoč zaposlenih v obratih Cimosa v Labinu, Roču in Buzetu na mestu ali kljub vsemu le na ravni politične špekulacije? V Zagrebu to odločno zavračajo, v Istri pa le privzdignejo ramena.
