Tiskane izdaje
Zagreb – Več kot 97.000 glasov, skoraj 5000 več, kot jih je pred natančno tremi meseci dobil na znotrajstrankarskih volitvah Tomislav Karamarko, je članstvo HDZ namenilo Andreju Plenkoviću in ga izbralo za petega predsednika HDZ. »Pripravljen sem postati hrvaški premier,« je dejal po izvolitvi.
Potem ko se je Tomislav Karamarko – in navsezadnje HDZ – zapletel v afero zaradi oglaševalskih storitev svoje žene, je odstopil in povzročil ne le padec vlade in s tem krizo v državi, ampak tudi krizo v HDZ. Poslanec v evropskem parlamentu Andrej Plenković (HDZ) je nato postal uradno edini kandidat za novega predsednika stranke. Zdaj mu je članstvo z več kot 97.000 glasovi podelilo mandat za vodenje stranke. »Želim, da je dan moje izvolitve prelomnica za HDZ,« je članstvu sporočil v Zagrebu rojeni 46-letni Plenković, ki mu je žal, kot je sam dejal, da je bil edini kandidat. Pri tem je pozabil povedati, da se je znotraj stranke, prav v zvezi s tem, precej dogajalo, saj je javna skrivnost, da so vsi, ki v tej veliki stranki, ki je zagotovo pustila precejšen pečat v novejši hrvaški zgodovini, nekaj pomenijo, stopili na stran Andreja Plenkovića in z izjavami dajali vedeti, da je bolje, da ima HDZ le enega kandidata. »Vse v imenu strankarske enotnosti,« je na družbenem omrežju v svojem blogu Dan po včerajšnjem zapisala nekdanja predsednica te stranke Jadranka Kosor.
Plenković kot Theresa May
Plenkovićeva kolegica v evropskem parlamentu Dubravka Šuica je drugačnega mnenja. »V Veliki Britaniji je bila Theresa May v dveh tednih izbrana kot edina kandidatka za predsednico konservativcev, nato še za premierko. To je bilo storjeno po hitrem postopku, da bi le država ne utrpela škode. In to se je zgodilo tudi na Hrvaškem. Plenković, ki je že napovedal, da bo vso energijo namenil septembrskim volitvam, je rekel, da bi rad videl, če bi imel protikandidate, vendar jih ni bilo. »Kar je povsem legitimno; ni se nam treba mučiti s pretiravanji o demokratičnosti,« je Dubravka Šuica dejala medijem.
Ko je Plenković napovedoval svoj nastop na strankarskih volitvah, je dejal, da želi HDZ vrniti v politični center političnega parketa, stran od ideoloških prepirov, v predvolilnem programu pa je zatrdil, da bo njegov osrednji cilj z verodostojno in dosledno politiko povrniti zaupanje volivcev.
Sklepanje koalicije
Kaj zdaj? Plenkovića, petega predsednika HDZ – prvi je bil Franjo Tuđman, sledili so Ivo Sanader, Jadranka Kosor in Tomislav Karamarko – čakajo priprave na predčasne parlamentarne volitve, ki jih je predsednica Kolinda Grabar Kitarović razpisala za 11. september. Kot je znano, je HDZ na prejšnje povedla Domoljubno koalicijo, že ta teden pa naj bi se začela pogovarjati o sestavljanju nove koalicije.
Medtem pa so predsedniki političnih strank SDP, Hrvaške narodne stranke (HNS), Hrvaške kmečke stranke (HSS) in Hrvaške stranke upokojencev (HSU) podpisali koalicijsko pogodbo o skupnem nastopu na predčasnih parlamentarnih volitvah. Nova levosredinska koalicija se je odločila za ime Narodna koalicija. »Združili smo vse, kar je na Hrvaškem progresivnega,« je dejal šef SDP Zoran Milanović. Levosredinske stranke so na prejšnjih volitvah sicer nastopile pod imenom Hrvaška raste, iz katere v Narodni koaliciji ne bo levičarske stranke Hrvaški laburisti (HL).
Je pa javnost »malo« presenetila odločitev premiera, ki opravlja tekoče posle, Tihomirja Oreškovića, ki je v pogovoru za Večernji list potrdil, da se prihodnjih volitev ne bo udeležil. Na Hrvaškem so ugibali, da se bo nestrankarski Orešković na parlamentarnih volitvah pridružil Mostu neodvisnih list. Najnovejša raziskava javnega mnenja, ki jo je objavila komercialna Nova TV, je pokazala, da 58 odstotkov vprašanih državljanov pričakuje levosredinsko vlado, 29 odstotkov jih je prepričanih, da jo bo sestavila HDZ. Predsednika SDP Zorana Milanovića želi znova na čelu vlade nekaj manj kot 28 odstotkov od skupno 600 vprašanih. Predsednika HDZ Andreja Plenkovića na premierskem položaju pričakuje nekaj več kot 20 odstotkov volivcev.
