Karamarko gre po nov mandat

Zagreb – Tako kot bo kmalu, aprila,­ največja stranka na hrvaški ­levici, SDP, volila­ novo vodstvo, bo tudi največja stranka desnice, HDZ, na splošnem volilnem kongresu volila svojega prvega človeka. Tokrat prvič v strankarski zgodovini­ po načelu en član, en glas. ­Volitve bodo najbrž razpisane marca.

Prav načelo en član, en glas je bila obljuba Tomislava Karamarka v povolilni noči pred štirimi leti, ko je spravil s strankarskega trona ­Jadranko Kosor. Čeprav je napovedal znotrajstrankarske volitve po tem načelu že za leto 2013, takoj po lokalnih volitvah, je Karamarko odstopil od napovedi, to pa podkrepil z obrazložitvijo, da je HDZ tako ali tako zmagala na lokalnih volitvah, znotrajstrankarske volitve pa bi bile zgolj izčrpavanje.

Takratna volilna skupščina HDZ se je dogajala slabo leto po zgodovinskem porazu HDZ, ko je oblast na hrvaškem prevzela levosredinska Kukuriku koalicija s SDP oziroma Zoranom Milanovićem na čelu. Za HDZ je bila igra končana, saj je dolgi dve desetletji, s krajšo opozicijsko prekinitvijo v času Ivice Račana, po smrti prvega predsednika in velikega predsednika HDZ Franja Tuđmana, držal Hrvaško v rokah in objemu.

Od detuđmanizacije do tuđmanizacije

Iz vrst levice so prihajala opozorila, da naj bi vsako leto, ko je bila na oblasti HDZ, država zdrsnila za 365 dni nazaj. In češ da je vsaka njena vladavina zločin nad Hrvaško. Zgodil se je Sanader, vrsta sodnih postopkov proti HDZ je prinašala na plan podrobnosti, zaradi katerih so se ježili lasje državljanom; HDZ pa je pod plaščem evropeizacije in detuđmanizacije domovine­ grabila naprej. Zdaj je prevzela oblast na Hrvaškem in je največja stranka v desni Domoljubni koaliciji. »Današnja HDZ se vede kot vse nedemokratične politike, ko trdi, da se zgodovina začne in konča z njihovo idejo o 'domoljubju', hkrati pa je morda pripravljena sprejeti liberalizem in socializem ter celo nacionalizem, če bodo preverjeni z njenimi testi domoljubja,« je pred kratkim za Delo dejal poslanec srbske narodnosti v hrvaškem saboru Milorad Pupovac.

Kako bo delovala država, ki jo vodi Domoljubna koalicija oziroma tako imenovana konservativno-tehnična vlada premiera Tihomirja Oreškovića, je del zgodbe, drugi del je dogajanje znotraj HDZ, pravzaprav vladajoče stranke v naši južni sosedi. Za zdaj je Tomislav Karamarko (še) edini kandidat za novega (starega) predsednika HDZ; vendar analitiki napovedujejo, da bi utegnil dobiti protikandidata, ne le enega. Analitiki pa so skoraj soglasni, da zdajšnji predsednik HDZ zagotovo lahko mirneje in bolj sproščeno pričakuje znotrajstrankarske ­volitve.

Karamarkova opozicija

Ni skrivnost, da ima Karamarko v lastnih vrstah kar nekaj članov opozicije, ki bi mu utegnili vsaj malo zagreniti pričakovanje volilnega kongresa. Prav Karamarko je v hrvaško politiko »izstrelil« zdajšnjo predsednico Kolindo Grabar-Kitarović, vendar ju od povolilne noči in sestankov ob sestavljanju vlade še niso videli skupaj v javnosti. Karamarko je po javnomnenjskih raziskavah poleg Zorana Milanovića najbolj nepriljubljen hrvaški politik, predsednica pa najbolj priljubljena. Takšno razmerje delu HDZ ni všeč. Še posebej, ker je kar precej opazovalcev dogajanja na hrvaškem političnem parketu prepričanih, da je Kolinda Grabar-Kitarović pravzaprav postala močnejša od HDZ.

V tem okviru je najbrž treba biti pozoren na predsedničina svetovalca Nikico Valentića in Vladimirija Šeksa, ki je moral zaradi afere s pomilostitvami oditi, ter Mateja Granića. To so »močni« igralci, ki najbrž še imajo kar nekaj zvez s članstvom. To jih morda dojema kot premalo desne in radikalne, vendar bi kljub temu utegnili imeti nemajhno vlogo pri sestavljanju novega starega vodstva HDZ.

Nekateri tudi menijo, da je Tomislav Karamarko kompromitiran, nepopularen in nesposoben. To naj bi se še posebej pokazalo v predvolilni kampanji, v kateri je namenil veliko pozornost Josipi Rimac,­ Božidarju Kalmeti, Tomislavu Čuljku in Zoranu Mamiću, ki vlečejo za seboj nahrbtnike afer. Vse več hrvaških analitikov je prepričanih, da bosta pravzaprav znotrajstrankarsko dogajanje in razplet precej odvisna od dogajanja v vladajoči Domoljubni koaliciji, v odnosu do partnerja, stranke Most, in nestrankarskega tehničnega premiera­ Tihomirja Oreškovića.

Jadranka Kosor: V stranki je veliko nezadovoljnih ljudi

Pred skoraj štirimi leti je bila Jadranka Kosor zagotovo največja poraženka volilnega kongresa stranke HDZ, na katerem je Tomislav Karamarko prav iz njenih rok prevzel stranko. Kaj o stranki danes, štiri leta po kongresu, meni Jadranka Kosor, ki jo je Karamarko dobesedno »vrgel« iz nje.

»Hrvaška javnost je preveč zaposlena z znotrajstrankarskimi volitvami v SDP. Državljani so skoraj vsak dan seznanjeni s kakšno novo podrobnostjo v dvoboju med Zoranom Milanovićem, predsednikom SDP, in podpredsednikom Zlatkom Komadino, ki se prav tako poteguje za predsedniški položaj v SDP. Vendar, SDP je danes opozicijska stranka in po mojem bi bilo bolj logično, če bi se javnost bolj zanimala za znotrajstrankarsko dogajanje v HDZ. Ta je zdaj hrbtenica vladanja na Hrvaškem pa tudi predsednica pripada desni politični opciji. Znotrajstrankarske volitve v HDZ bi že morale biti razpisane, volilni proces bi se moral začeti, a se o tem molči,« je povedala Jadranka Kosor v krajšem pogovoru za Delo. Dodala je, da Karamarko ni izpolnil obljube po strankarskih volitvah o načelu en član, en glas, ampak je raje iz stranke nagnal njo, ki je to načelo, v soglasju s strankinimi telesi, tudi predlagala.

»Vse moje sodelavce je postavil na stranski tir, nekatere nagnal iz stranke, stranko pa so sami zapustili takratni podpredsednik HDZ Drago Prgomet pa tudi nekdanja finančna ministrica Martina Dalić. Kot vem, je v stranki veliko nezadovoljnih ljudi, vendar se Karamarku nihče ne upa postaviti po robu. Kaj lahko se zgodi, da bo Tomislav Karamarko edini relevanten kandidat za predsednika HDZ, kar bi demokratske procese v stranki vrnilo v preteklost in zmanjšalo demokratski deficit v vodenju HDZ,« pravi sogovornica.

O vplivu znotrajstrankarskega dogajanja v HDZ na dogajanje na celotnem političnem parketu Jadranka Kosor pravi: »Vsi ti procesi v HDZ so zelo pomembni za Hrvaško. HDZ je ta hip na oblasti, avtoritarni način vladanja v stranki pa se kaže tudi v odnosih v koaliciji s stranko Most pa tudi do nestrankarskega premiera Tihomirja Oreškovića, ki ga je Karamarko osebno predlagal za premiera.«