Tiskane izdaje
Zagreb – Zagrebško županijsko sodišče je odločilo: sodni postopek zoper hrvaškega nadškofa Alojzija Stepinca, obsojenega leta 1946 na »komunističnem montiranem postopku«, se ponovi. Odločitev sodišča iz leta 1946 se v celoti zavrže.
Zahtevo za revizijo sodnega postopka iz leta 1946 je na sodišče, v imenu družine, vložil Stepinčev nečak Boris Stepinac.
Leta 1946 je takratno sodišče zagrebškega nadškofa obsodilo na 16 let prisilnega dela (pet let je odsedel v zloglasnem zaporu Lepoglava), in petletno izgubo državljanskih pravic. Zdaj, 70 let pozneje, je sodni svet zagrebškega Županijskega sodišča odločil, da se postopek ponovi, odločitev sodišča pa zavrže, med drugim tudi zato, kot je bilo slišati iz obrazložitve, ker je šlo za proces, v katerem je bilo očitno »maščevanje nove oblasti Stepincu in hrvaški katoliški cerkvi«.
Rehabilitacija
Dolgo let se o Stepincu ni veliko razpravljalo, leta 1992, ko se je poskušalo na Hrvaškem rehabilitirati tudi ustaštvo in minimalizirati vse, kar je bilo z njim povezano, pa ga je sabor rehabilitiral. Ko je pred poldrugim desetletjem papež Janez Pavel II. razglasil kardinala Stepinca za blaženega, je vstopil tudi v prvi plan političnega življenja Hrvaške. Še posebej, ko so se začeli postopki za posvetitev.
Na Hrvaškem so skoraj nemudoma začeli priprave na velik dogodek razglasitve blaženega kardinala v svetega, iz Srbije oz. tamkajšnje pravoslavne cerkve pa so prišli glasovi, da je za njih Stepinac le zločinec, ki je imel aktivno vlogo v pokristjanjevanju in pregonu Srbov v takratni Pavelićevi fašistični Neodvisni državi Hrvaški. Svojevrstni kamenček v tem mozaiku je na stran očitkov iz Srbije dodal še italijanski publicist Marco Aurelio Rivelli, ki je v knjigi Nadškof genocida (L'arcivescovo del genocidio) zapisal, kako je kardinal Stepinac sodeloval z italijansko okupacijsko oblastjo, ki je podpirala hrvaško ustaško državo; da je molčal o zločinih ter celo od ustaške države prejel red za zasluge, vendar da je tudi res, da je Stepinac leta 1942 sprevidel svojo zmoto, obsodil ustaško državo in z dejanji dokazal, kaj si misli o okupatorjih. Navsezadnje je rešil odhoda v koncentracijsko taborišče 400 slovenskih duhovnikov.
V Vatikanu je na pobudo papeža Frančiška pred nedavnim začela delovati posebna komisija, ki vnovič pregleduje dokumentacijo o Stepincu. Kljub temu, da je proces kanonizacije že zdavnaj končan, kar so v Vatikanu že nekajkrat poudarili. Vendar ostaja velika neznanka trenutek posvetitve. Letos? Za številne malo verjetno. Prihodnje leto? Na Hrvaškem bi to najraje videli.
Iskrenje med Hrvaško in Srbijo
V sporu med Hrvaško in Srbijo, ki v zadnjem času postaja vse ostrejši, odnosi pa vse hladnejši – mimogrede, v četrtek je srbski zunanji minister Ivica Dačić v odprtem pismu, povezanem z odnosi med Srbijo in Hrvaško zapisal, da gre za »antisrbsko histerijo na Hrvaškem« – , je »dosje Stepinac« le eden od kamnov spotike.
Ne glede na vse razprave in dvome, je za številne vernike na Hrvaškem Stepinac že svetnik. Milan Bandić, prvi mož Zagreba, je že napovedal gradnjo cerkve s Stepinčevim imenom v enem od zagrebških naselij, v neki starejši raziskavi so dali vedeti, da bi bilo treba od hrvaških velikanov, kakršna sta umrli košarkar Dražen Petrović in nekdanji predsedniki Franjo Tuđman klonirati tudi kardinala Alojzija Stepinca. Slednji ima tudi sicer osrednje mesto v zagrebški katedrali ali stolnici Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana in Ladislava, materi vseh hrvaških cerkva. Stepinčev grob je ena bolj obiskanih točk verske turistične poti večine, ki obiščejo Zagreb in osrednjo hrvaško cerkev. Na njegovem grobu v zagrebški katedrali je ob obisku leta 2011 molil tudi papež Benedikt XVI.
