Tiskane izdaje
Zagreb – Gospodarski okvir,
Šesto leto recesije
Hrvaška je konec prejšnjega meseca objavila, da je bruto zunanji dolg ob koncu prvega trimesečja dosegel 46,4 milijarde evrov ali dobrih 108 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je rekordna raven. Povrhu vsega je bonitetna agencija spomnila, da se Hrvaška šesto leto zapored sooča z recesijo. Za letos napovedan padec v višini 0,5 odstotka bi bil sicer nižji od lanskega enoodstotnega znižanja BDP.
V prvih odzivih na poročilo bonitetne agencije so iz Hrvaške narodne banke sporočili, da tudi letos pričakujejo padec industrijske proizvodnje, kar ne bo dobro vplivalo na razmere »na splošno«, analitiki hrvaškega finančnega trga pa so si bili enotni, da je vprašanje, ali bo državna blagajna konec leta sploh lahko izplačala decembrske plače javnim uslužbencem.
Še ena neprijetnost, ki se je zgodila te dni na Hrvaškem, je pravzaprav začetek veljave novega zakona o delovnih razmerjih, ki je že med proceduro požel hude kritike opozicije in sindikatov. Sprejem zakona so julija v hrvaškem saboru aktivistke Ženske fronte simbolično pospremile s prepevanjem delavske himne Internacionale. Med novostmi sprejetega zakona sta tudi podaljšanje delovnega tedna in okrepitev pravic agencijskih delavcev.
Sloves negativca
V teh okvirih se stranke borijo za zagotavljanje kar se da velike priljubljenosti. Pa jim to, kot kaže najnovejša javnomnenjska raziskava cro demoskop, nekako ne uspeva. Razen obema vodilnima, opozicijski HDZ na čelu s Tomislavom Karamarkom in vladajoči levosredinski SDP, ki jo vodi Zoran Milanović, ki so ga vprašani v anketi že drugi mesec zapored označili za najbolj negativnega hrvaškega politika; na drugem mestu je šef opozicije Karamarko.
Med strankami je že nekaj mesecev v ospredju opozicijska HDZ, ki si je pred SDP zagotovila dobre 4-odstotne točke prednosti. Preseneča pa priljubljenost stranke Trajnostni razvoj ORaH, ki je v nekaj mesecih dobila 12-odstotno podporo, analitiki pa imajo stranko že za »politični fenomen«. Nič manj ni presenetljivo, da je prva dama stranke Mirela Holy bolj priljubljena med volivci SDP kot premier in predsednik socialdemokratov Milanović. Holyjeva je bila sicer socialdemokratska ministrica za okolje v levosredinski vladi, a jo je Milanović odstavil zaradi poskusa, da bi prek strankarskih povezav eni od prijateljic zagotovila službo. Holyjeva je v saboru ostala kot nepovezana poslanka in je nato ustanovila ORaH. Raziskava tudi kaže, da niti kakšni drugi stranki ne bi uspelo zbrati dovolj glasov za vstop v sabor.
Zdrahe in pisma
Na hrvaškem političnem prizorišču še zdaj ne morejo pozabiti zdrahe v stranki SDP in odhoda Slavka Linića (SDP) s položaja finančnega ministra. Pa tudi iskric, ki so letele med njim in premierom Milanovićem, ki da je Linića odstavil na podlagi medijskih spletk in zaradi domnevnega ščitenja »članov svoje družine, prijateljev in določenih interesnih skupin, ki naj bi delali v škodo državnih interesov«. Dogajanje se je umirilo, Linić je (p)ostal poslanec, ki ob vsaki priložnosti izreče kakšno pikro na račun vlade, šef vlade Zoran Milanović pa se na vse skupaj niti ne odziva.
Da je nemalokrat »politična ljubezen« bolj strastna od tiste prave, bržkone ni daleč od resnice. Kaj pomeni, ko se razideta dva nekdanja strankarska kolega, oba ugledna zdravnika, kaže tudi najnovejši primer, v katerem sta glavna igralca nekdanji zdravstveni minister Andrija Hebrang in nekdanji visoki funkcionar HDZ, prav tako zdravnik Milan Kujundžić, ki je pred časom izstopil iz HDZ in ustanovil svojo stranko – Hrvatska zora, ki so ji v anketi hrvaški državljani namenili poldrugi odstotek podpore. Ugledna zdravnika si prav te dni pišeta pisma z obtožbami o tem, kdo je kaj počel med domovinsko vojno, za Hebranga je Kujundžić dezerter, Hebrang pa je za slednjega lažnivec in boljševik. Nič ne kaže, da bo dopisovanja kmalu konec.
