Konoplja v rimskih parlamentarnih klopeh

Nasprotniki legalizacije so na zakonski osnutek vložili 2000 amandmajev.

Objavljeno
07. avgust 2016 19.52
Tone Hočevar
Tone Hočevar
Cannabis indica, indijska konoplja, je vstopila v rimski parlament. Tokrat ne kot opojna lahka droga za parlamentarce, ki imajo menda raje ko­kain, ampak kot zakonski predlog, da naj se tisto mamilo, ki je najbliže italijanski mladini, legalizira in odvzame nezakoniti trgovini kriminalnih organizacij.

Razprava v javnosti se zdi vse bolj podobna ideološkim temam, recimo priznanju porok istospolnih parov, zato utegne preglasiti marsikatero izmed zares prelomnih vprašanj, tudi krizo bank, brezposelnost ali pa zahteve po izstopu Italije iz evrske skupine ali celo iz EU.

Parlament je o konoplji že začel razpravljati 25. julija, vendar je tudi takoj prekinil razprave, odločanje pa preložil na september. Da bi ustavili sprejetje zakona, so nasprotniki vložili več kot dva tisoč amandmajev, ki naj razvlečejo debate in razvodenijo zakonska določila.

Italija se prilagaja španskemu vzorcu

V Italiji je konoplja dovoljena v medicinske namene. Kazniva je preprodaja, uživanje pa ni prepovedano. Konopljo gojijo na 1500 hektarih, veliko manj kot v Franciji, ki pridela dobro polovico evropske »domače« konoplje (vsega skupaj na 20.000 hektarih).

Zgodba o konoplji, ki jo pri 15 letih vsaj poskuša že četrtina mladih, takšen odstotek pa potem velja vse do 19 let, je stara kot svet. Tako pravijo predlagatelji zakona, ki naj legalizira konopljo in jo pripelje pod okrilje državnega monopola, približno tako, kot je urejen monopol nad tobakom.

Zakon, ki naj legalizira konopljo, je parlamentu predlagala skupina parlamentarcev, 222 članov poslanske zbornice, ki šteje skupaj 330 poslancev, in 71 senatorjev (od skupaj 315 članov senata). Opazovalci, ki ocenjujejo nagnjenosti parlamentarcev in preštevajo člane strankarskih skupin, napovedujejo, da je sprejetje zakona možno kljub velikemu nasprotovanju.

Zakonski osnutek, za katerega so se italijanski avtorji zgledovali pri bolj zadržanih Špancih, ne pa pri bolj liberalnih Američanih, predvideva, da bodo odrasli Italijani lahko imeli pri sebi doma 15 gramov marihuane, samo pet gramov pa na ulici. V svoji hiši bodo lahko brez posebnega dovoljenja gojili pet sadik indijske konoplje. Gojitelji konoplje se bodo lahko po španskem vzorcu združevali v klubih, ki bodo za lastne potrebe poleg individualnih pet sadik lahko gojili po 50 sadik, o tem pa bodo morali obveščati državni monopol. Pet odstotkov vsega dohodka od konoplje bo namenjenega državnemu skladu za boj proti mamilom.

Zakon se loteva tudi konoplje v medicinske namene. Proizvodnjo in zagotavljanje zdravil bolnikom izjemno poenostavlja, ceno pa precej znižuje.

Največ podpisnikov zakonskega osnutka med poslanci, kar 87, pripada nekonvencionalnemu opozicijskemu Gibanju pet zvezd, vzhajajoči zvezdi na italijanskem političnem nebu. Takoj za njimi so s 85 podpisi parlamentarci vladajoče Demokratske stranke. Dva sta celo iz nekoč vsemogočne konservativne Berlusconijeve stranke Naprej, Italija.

V vladajoči koaliciji legalizaciji konoplje nasprotuje »ljudska« skupina okrog notranjega ministra Angelina Alfana, ki je pred leti prestopil iz Berlusconijev vrst (bil je Vitezova desna roka) in bi rad tudi vnaprej dobival kakšen glas z desnega krila.

Mafija in konoplja

Predsednik vlade Matteo Renzi se o vprašanju, ki utegne razdeliti javno mnenje, še noče jasno opredeljevati. Veliko previdnih je tudi med vplivnimi osebnostmi, ki ne bi radi postali tarče posmeha, če zakon ne bo izglasovan in bodo Italijani konopljo še naprej uporabljali po starem. Najbolj goreč zagovornik legalizacije konoplje med posebno vplivnimi državljani je pisatelj Roberto Saviano. Drugi se mu bodo pridružili takoj po morebitnem izglasovanju zakona in trdili, da so bili vedno za liberalizacijo in legalizacijo, se kar malo posmehujejo komentatorji.

Tudi političnim strankam, ki predlog podpirajo, komentatorji oporekajo, da jim ne gre za nobeno liberalizacijo, ampak za nadzor nad pridelavo konoplje, proizvodnjo smole, distribucijo in prodajo.

Ministrica za zdravstvo Beatrice Lorenzin, ki znotraj vladne koalicije najbolj trmasto nasprotuje zakonu, opozarja, da je že govorjenje o liberalizaciji marihuane velikanski posel za kriminalne organizacije, ki imajo zdaj monopol na marihuano. Podpisniki osnutka zakona se ji posmehujejo, da ne ve, za kaj gre, saj liberalizaciji nasprotujejo prav oni, ki hočejo samo legalizacijo, ta pa naj mafiji odvzame nadzor nad konopljo.

Desetega septembra bodo v Rimu v četrti San Lorenzo odprli prvi lokal, imenovan Canapa Caffé, po nizozemskem vzoru, nekakšen amsterdamski coffee shop v italijanski podobi.