Tiskane izdaje
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je spodbudil notranji dialog o Kosovu, ki ne bo obremenjen s tabuji. Vojna koalicija na Kosovu menda poskuša zagotoviti parlamentarno večino s priznanjem črnogorske manjšine in oblikovanjem kosovske vojske.
Napoved Aleksandra Vučića o novi vzpostavitvi dialoga s Kosovom je dobrodošla, ker je bil napredek v bruseljskem dialogu dosežen praviloma le takrat, ko je srbska politika umirila strasti. V Srbiji še vedno prevladuje mnenje, da je Kosovo plemenska ureditev in patriarhalna družba, v kateri vsi poslušajo voditelja. Glede na to, da okoli 80 odstotkov Srbov ni bilo nikoli na Kosovu, si v Srbiji ustvarjajo mnenje o Kosovu prek stališč oblasti, kar velja tudi obratno.
Mračna senca srbske zgodovine
Po skoraj desetih letih od razglasitve neodvisnosti Kosova Beograd niti pod razno ne namerava priznati kosovske samostojnosti. Na drugi strani Priština še vedno noče razumeti potreb srbske manjšine, ki že stoletja živi na Kosovu. V Prištini so nemška, angleška in francoska univerza, ni pa srbske univerze, tako da mora večina srbske mladine študirati v Kosovski Mitrovici. To je tudi posledica dejstva, da tako na Kosovu kot v Srbiji zmagujejo nacionalistične stranke, ki živijo od ustvarjanja zunanjih sovražnikov. Kljub nezadovoljstvu ljudi s strankarskimi državami je v manjšini politična ponudba, ki bi namesto nacionalizma ponujala rešitev za visoko stopnjo korupcije, neučinkovitost institucij ali za zaposlovanje po strankarski pripadnosti.
Po oceni časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung je Vučić preskočil mračno senco srbske zgodovine. V eseju je namreč zahteval od rojakov, naj se sprijaznijo z dejstvom, da je Kosovo, ki je z ameriško in zahodnoevropsko podporo razglasilo neodvisnost, za Srbijo izgubljeno. To že dolgo menijo tudi mnogi Srbi, ki jim je pomembnejši osebni standard kot mit o srbskem Kosovu. Kljub temu se vodilni srbski politiki zaradi vpliva manjšine nacionalističnih intelektualcev in pravoslavnih poglavarjev niso upali imenovati stvari s pravim imenom.
Nemara je Vučić zaradi absolutne zmage na predsedniških volitvah ocenil, da se mu ni treba več bati volivcev, ki so pod vplivom zadrtih nacionalistov. Navsezadnje tudi njegova Srbska napredna stranka prevladuje v parlamentu. Kakorkoli, Vučić je dosegel začetek notranjega dialoga o Kosovu, ki ne bo obremenjen s tabuji. Čeprav je hkrati izjavil, da bo Beograd storil vse, da bo preprečil članstvo Kosova v Unescu. Čeprav glede temeljnega vprašanja nočeta popustiti ne Beograd ne Priština, to še ni razlog, da ne bi mogla doseči praktičnega napredka.
Tajni recept
Kosovo je še vedno brez vlade, ker relativnemu zmagovalcu volitev Ramushu Haradinaju ni uspelo zagotoviti nove parlamentarne večine. Premier bi lahko postal, če ga bodo podprli kosovski Srbi, ki jih nadzira Beograd. Čeprav je Beograd razglasil Haradinaja za največjega vojnega zločinca, je dejstvo, da so poslanci srbske manjšine v preteklosti glasovali tudi za Hashima Thaçija, ki velja za simbol zla. Zmagovalna koalicija na volitvah za zdaj očitno nima potrebne minimalne večine 61 poslancev za izvolitev predsednika parlamenta.
Politični kaos na Kosovu naj bi vojna koalicija po navedbah portala Sputnik presegla s tajnim receptom za oblikovanje kosovske vojske. Milo Đukanović in Thaçi naj bi se že pred volitvami v Črni gori dogovorila, da bodo Albanci glasovali za Đukanovićeve socialiste, Kosovo pa bo priznalo črnogorsko manjšino. Tako bi lahko Haradinaj zagotovil potrebno parlamentarno večino, prvi korak nove vlade pa bi bil preoblikovanje kosovskih varnostnih sil v vojsko.
Mednarodna skupnost in Nato sta opozorila Prištino, da Kosovo ne more oblikovati vojske, če zanjo ne bo glasovala tudi dvotretinjska večina manjšinskih poslancev, kot določa kosovska ustava. Haradinaj, Thaçi in prvak njegove stranke Kadri Veseli zato lobirajo tudi med bošnjaškimi in srbskimi poslanci, ki jim nudijo visoke funkcije. Po navedbah medijev je taktika obrodila prve sadove.
Črnogorci naj bi postali na Kosovu, kar navaja tudi njihovo kosovsko združenje, ustavno priznana manjšina še pred oktobrskimi lokalnimi volitvami, kljub temu, da jih je skoraj mogoče prešteti na prste ene roke. S tem ciljem je bila letos sprejeta tudi strategija o integraciji in afirmaciji Črnogorcev v kosovsko družbo.
