Tiskane izdaje
Hrvaška komisija, ki se ukvarja z navzkrižjem interesov, je že sprožila postopek proti podpredsednici vlade in ministrici za gospodarstvo Martini Dalić. Komisija je na seji sklenila, da Dalićeva za zdaj ni kršila zakona o preprečevanju navzkrižja interesov. Njeni člani so namreč ocenili, da kot podpredsednica vlade in ministrica zasebnega interesa svojega soproga Nika Dalića ni postavila nad javni interes. Dodali so še, da položaja ni izkoristila za uresničenje zasebnega interesa. Vendar so postopek proti njej kljub temu sprožili.
Ugotoviti želijo, ali obstaja potencialno navzkrižje interesov pri njenem sprejemanju odločitev, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na uresničenje zasebnih interesov zaradi njenega soproga, ki je član uprave Ine. Med postopkom bodo tako obravnavali, ali je Dalićeva med sprejemanjem politične odločitve o nakupu 49 odstotkov delnic Ine od madžarskega Mola kršila zakon o preprečevanju navzkrižja interesov.
Dalićeve ni v svetu
Hrvaška vlada pa je v tem času sprejela odločitev o ustanovitvi posebnega organa, sveta za pogajanja z Molom o morebitnem nakupu Ininih delnic. Poleg premiera Plenkovića ga sestavljajo tudi nekateri ministri, v njem pa – zanimivo – ni Martine Dalić, ki je, kot je sama kar nekajkrat poudarila, avtorica oziroma pripravljavka načrta za nakup delnic Ine s prodajo 25 odstotkov minus ena delnica hrvaškega elektrogospodarstva. Je Plenković spoznal, da bi morda v kakšnem grmu nemara res lahko tičal kak zajec z navzkrižjem interesov? Vprašanje še nima odgovora.
Zdaj se je oglasila tudi opozicijska SDP in že napovedala, da bo najbrž prihodnji teden v saboru vložila interpelacijo proti desnosredinski vladi premiera Andreja Plenkovića. Vzrok je odločitev o nakupu delnic energetske družbe Ine od madžarskega Mola s prodajo 25-odstotnega deleža v hrvaškem elektrogospodarstvu (Hep). V stranki so tudi prepričani, da obstaja velika verjetnost navzkrižja interesov pri nakupu delnic Ine s prodajo državnega deleža v Hepu, ker je avtorica vrnitve delnic Ine v hrvaške roke podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić, njen soprog pa je član uprave Ine.
Za razumevanje se je vendarle treba vrniti nekaj mesecev v politično preteklost. Komisija za odločanje o navzkrižju interesov je namreč lani ugotovila, da je bil takratni podpredsednik vlade in šef HDZ Tomislav Karamarko v konfliktu interesov, ko si je prizadeval za prekinitev arbitražnega postopka, ki ga je hrvaška vlada sprožila proti madžarski družbi.
Člani komisije so ocenili, da je bil Karamarko zaradi osebnih in poslovnih interesov, ki so ga povezovali z nekdanjim članom uprave Ine in potem svetovalcem madžarskega Mola Josipom Petrovićem, v situaciji, ko je zasebni interes lahko vplival na njegovo nepristranskost pri odločanju v vladi. Šlo je za poslovno sodelovanje Karamarkove žene z omenjenim lobistom. Karamarko je nato odstopil s položaja in sprožil interpelacijo proti vladi, kar se je končalo s predčasnimi parlamentarnimi volitvami.
Klofute z vseh strani
Za še en zaplet v zapleteni zgodbi pa je poskrbel madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, ki je dejal, da bo hrvaška vlada morala vrniti denar, ki ga je madžarska energetska družba Mol vložila v hrvaško Ino, če bo kupila Molov delež v Ini. Poudaril je še, da razume spremembo hrvaške privatizacijske strategije, a bo madžarska stran med pogajanji o delnicah Ine vztrajala pri povrnitvi vlaganj.
Andrej Plenković se je tako znašel v primežu neodločnosti, zagovarjanja lastne načelnosti in dogajanja. Odgovor na vprašanje, ali pri Dalićevi obstaja konflikt interesov pri odločanju o nakupu delnic Ine, glede na to, da je njen mož član uprave tega energetskega podjetja, je prepustil komisiji. Odločitev, ki jo bo ta sprejela, pa bo tako ali tako enim všeč, drugim pa ne, vendar postaja vse bolj očitno, da bi za konec partnerskega oblastniškega odnosa med HDZ in Mostom neodvisnih list tudi tokrat utegnila biti kriva Ina.
Klofut, ki jih Hrvaška dobiva z ene in druge strani, kar noče zmanjkati, zato sploh ne preseneča, da želi aktualna politična elita na vse pretege z nekaj peska v oči javnosti preusmeriti pozornost z izgubljenega arbitražnega spora v Ženevi na vse kaj drugega. Nekaj malega na domnevni konflikt interesov podpredsednice vlade, na poenotenje nacionalnih interesov, potrebnih za upor proti nameri madžarskega energetskega velikana, na enotnost pri kovanju načrta za izničenje arbitražne odločitve o upravljavskih pravicah v Ini in še na kaj.
