Lokalne volitve z nacionalno vsebino

V ospredju dogajanja je bila nacionalna zgodba, še posebej spopad med donedavnima partnericama v vladi, HDZ in Mostom.

Objavljeno
22. maj 2017 14.23
Dejan Vodovnik
Dejan Vodovnik

Zagreb − Tekme so končane, zdaj bo treba odigrati še podaljške. Ti bodo odločili, kdo bodo predstavniki v hrvaški lokalni in regionalni samoupravi za prihodnja štiri leta. Odločitev bo znana 4. junija.

Več kot 3,7 milijona hrvaških volivcev je na tokratnih lokalnih volitvah izbiralo med več kot 47.000 kandidati. Kot so napovedovali analitiki, je šlo za ene izmed najbolj negotovih lokalnih volitev na Hrvaškem, kar se je navsezadnje izkazalo tudi z dejstvom, da bo večina končnih odločitev »padla« šele v drugem krogu, 4. junija.

Stranke so na tokratne lokalne volitve odšle s precej nervoze, saj je bolj ali manj jasno, da bo od uspeha največjih strank na lokalnih volitev precej odvisno, ali bo hrvaški premier Andrej Plenković junija lahko sestavil novo parlamentarno večino (po razpadu koalicije z Mostom neodvisnih strank) ali pa bodo volivci kmalu morali na tretje parlamentarne volitve v manj kot dveh letih. V ospredju dogajanja − predvolilnega − je bila nacionalna zgodba, še posebej pa spopad med donedavnima partnericama v vladi, HDZ in Mostom, ki sta pred volilno nedeljo razkrila vse karte. Največji spopad med HDZ in Mostom je potekal v južni Dalmaciji, od koder izhaja stranka Most, ki se je na valu uspehov svojih neodvisnih kandidatov na prejšnjih lokalnih volitvah na parlamentarnih volitvah v letih 2015 in 2016 povzpela do dveh koalicijskih vlad s HDZ. Kot kažejo neuradni in začasni rezultati, je nekaj tekem odločenih, končne odločitve pa bodo znane 4. junija pozno zvečer. Dotlej bodo za ene vsi zmagovalci, za druge poraženci.

Nič več prepričljivi Bandić

V štirih največjih hrvaških mestih tudi po neuradnih, začasnih izidih državne volilne komisije kaže na drugi krog županskih volitev. V Zagrebu se bo za županski položaj zdajšnjemu županu Milanu Bandiću v drugem krogu zoperstavila Anka Mrak Taritaš (HNS), ki jo podpirajo stranke leve sredine skupaj s SDP.

V Splitu je v vodstvu nekdanji župan Željko Kerum, ki mu pred štirimi leti ni uspelo podaljšati svojega županskega mandata. Neuradni izidi kažejo, da ima približno 30 odstotkov glasov ali skoraj pet odstotnih točk več kot kandidat HDZ Andro Krstulović Opara. Dosedanji župan Ivo Baldasar, ki je bil neodvisni županski kandidat po izstopu iz SDP, je dobil zgolj slab odstotek glasov.

Na Reki ima dolgoletni (in tudi aktualni) župan SDP župan Vojko Obersnel z več kot 41 odstotki prepričljivo prednost pred neodvisnim kandidatom Hrvojem Burićem, ki je na približno 17 odstotkih.

Dosedanji župan Osijeka Ivica Vrkić se bo v drugem krogu, potem ko je danes pridobil več kot 37 odstotkov glasov, pomeril s prvo zasledovalko Ivano Šojat (HDZ).

Nervoza v HDZ, SDP in Mostu

Se je pa v Zagrebu »dogajala« še ena tekma − interna. Šlo je namreč za »tekmo« med neodvisno kandidatko z radikalne desnice Bruno Esih, ki se ji je pridružil kontroverzni nekdanji minister za kulturo Zlatko Hasanbegović, in uradnim kandidatom HDZ (in Andreja Plenkovića) Dragom Prgometom. Esihova je dobila tekmo in najbrž s tem močno zamajala že tako in tako neodločno osebnost šefa HDZ Andreja Plenkovića, kar bi tudi − ne le morebitni neugoden razplet v drugem krogu − močno zamajalo njegov položaj v stranki. Navsezadnje pa strankarski jastrebi ne le v HDZ, ampak tudi v konkurenčni SDP čakajo na razplet lokalnih volitev. Tudi za šefa levosredinske socialdemokratske stranke SDP namreč velja, da se na položaju prvega hrvaškega socialdemokrata ne znajde, zaradi česar bi kar precejšen del članstva rad videl na tem položaju nekoga drugega. Mimogrede: Bruna Esih je že v nedeljo zvečer napovedala ustanovitev nove stranke, brez dvoma desničarsko, ki pa se ji bo prav tako nedvomno pridružil tudi Hasanbegović. Vse to pa bi dogajanje na desnici, še posebej pa v HDZ, utegnilo močno razburkati.

»Svojo« zgodbo ima tudi Most neodvisnih strank. Analitiki so si edini, da bodo morebitne zmage Mostovih kandidatov za predsednike županij v splitsko-dalmatinski in dubrovniško-neretvanski županiji kot tudi županskih kandidatov v njihovih trdnjavah Metkoviću in Omišu dale nov zagon stranki. V nasprotnem primeru se obeta Mostu položaj regionalne stranke ali celo usoda nekaterih hrvaških političnih strank, ki so po kratkotrajnem uspehu na nacionalni ravni končale na političnem obrobju. Na drugi strani pa, če pač Most ne bo uspešen, bo to jasno sporočilo državljanov, da so njihovo obnašanje v vladi s HDZ doživeli kot destruktivno ter da Most ni opcija, ki lahko zagotavlja stabilno oblast.

Mi smo zmagovalci

Prav zaradi vsega tega ni nič nenavadnega, da iz vseh političnih strank tekmovalk lokalne tekme, ki se je dogajala na 6600 voliščih v 21 županijah vključno z glavnim mestom Zagrebom, 127 mestih in 428 občinah – končala pa se bo 4. junija z drugim krogom –, prihajajo izjave v slogu »mi smo zmagovalci«.