Madžarska: v vsakem primeru uspešni referendum

Glasovanje bo veljavno le, če se ga udeleži več kot polovica volivcev.

Objavljeno
30. september 2016 19.01
Boris Čibej
Boris Čibej
Edini podatek, ki ga bodo jutri pozorno spremljali opazovalci referenduma, na katerem se bodo Madžari odločali o tem, ali soglašajo s solidarnostnim sprejemom pribežnikov, ki jim ga je »vsilil« Bruselj, je volilna udeležba.

Javnomnenjske raziskave kažejo, da se bo proti izreklo skoraj štiri petine tistih, ki bodo glasovali, hkrati pa nekatere ankete napovedujejo, da bo vseljudsko izjavljanje propadlo, saj da se referenduma ne bo udeležila več kot polovica madžarskih volivcev, kar je zakonski pogoj za njegovo veljavnost.

Jutri bodo madžarski volivci odgovarjali na vprašanje: »Ali želite, da Evropska unija odloča o obvezni premestitvi nemadžarskih državljanov na Madžarsko, in to brez parlamentarne odobritve?«. Da bo večina glasujočih odgovorila negativno na to vprašanje, ki so ga kritiki označili za demagoško, že ves čas napovedujejo vse javnomnenjske raziskave. V mnenjskem središču Sklad Századvég iz Budimpešte so pred kratkim predstavili izsledke ankete, ki je pokazala, da je proti avtomatskemu prerazporejanju beguncev po EU okoli 72 odstotkov Madžarov, na referendumu pa da bi jih kar 78 odstotkov obkrožilo »ne«. Nekateri drugi raziskovalci javnega mnenja sicer merijo nekaj odstotkov nižjo podporo vladnim stališčem, toda presenečenj pri izidu nihče ne pričakuje.

Proti »vsiljeni« odločitvi

Čez Madžarsko je lani prepotovalo okoli 400.000 pribežnikov, a sama je odobrila le 508 prošenj za azil. Država z nekaj manj kot deset milijoni prebivalcev bi morala solidarnostno sprejeti 1294 migrantov, ki se jim je že uspelo prebiti v Grčijo ali Italijo, a se je tej »vsiljeni« odločitvi, ki so jo pred dobrim letom sprejeli notranji ministri EU, uprla. Proti njej je Budimpešta vložila tožbo pred najvišjim evropskim sodiščem, o tem bruseljskem »diktatu« pa se bo jutri na referendumu odločalo tudi ljudstvo. Madžarski davkoplačevalci bodo samo za tehnične priprave in tiskanje glasovnic odšteli okoli 16 milijonov evrov, o tem, koliko proračunskega denarja so porabili še za plakate, brošure in ostalo vladno propagando, pa so oblasti obljubile poročilo po glasovanju. V javnosti so se že pojavile ocene, da bo to stalo vsaj še dodatnih 42 milijonov evrov.

Madžarske oblasti so vložile veliko energije in sredstev v projekt »kvótanépszavazás«, ki pa mu grozi polom, če gre verjeti zadnjim izsledkom agencije Medián, »bržkone najbolj uglednega raziskovalca javnega mnenja na Madžarskem«, kakor so zapisali na angleškojezičnem opozicijskem spletišču Hungarian Free Press. Referendum bo po madžarski zakonodaji veljaven le, če se bo glasovanja udeležil en volivec več od polovice kakih 8,27 milijona Madžarov, ki imajo volilno pravico, pred tremi dnevi pa je ta agencija objavila sveže podatke, ki napovedujejo le 42-odstotno volilno udeležbo. Doslej so raziskave ostalih merilcev ljudskega razpoloženja obetale, da bo referendum »uspel«.

Ne more biti polomija

Toda referendum bo v vsakem primeru uspešen, je pred dnevi povedal tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltán Kovács. »Nikoli ne more biti polomija. In pika,« je bil odločen Kovács. Po njegovih besedah tudi premajhna volilna udeležba ne more resno škoditi njegovemu šefu, premieru Viktorju Orbánu, dokler bo velika večina tistih, ki bodo glasovali, odgovorila negativno, kar bo zgolj okrepilo uradno stališče do »skupne« evropske politike do pribežnikov, ki jo v Budimpešti zavračajo. S tem se ne strinjajo v desni opoziciji, kjer vladna stališča in referendum sicer podpirajo, a če bo ta zaradi premajhne volilne udeležbe pogorel, mora Orbán odstopiti, je pred kratkim izjavil voditelj desničarske opozicijske stranke Jobbik Gábor Vona. Tudi Csaba Tóth, ki v Budimpešti vodi liberalno mnenjsko središče Inštitut Republikon, je prepričan, da bo madžarski premier doživel resni poraz na notranjepolitičnem prizorišču, če – »zlasti po vsej tej gromozanski kampanji« – zaradi premajhne volilne udeležbe referendum ne bo veljaven.