Tiskane izdaje
Budimpešta − V Evropski uniji so že večkrat povzročile razburjenje protipriseljenske izjave predsednika madžarske vlade Viktorja Orbána. A zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da se Madžari precej bolj bojijo nevarnosti izseljevanja sonarodnjakov kakor priseljevanja tujcev in da bi se jih kar desetina najraje za vedno odselila iz države.
Madžarski premier je že lani avgusta izjavil, da hoče njegova država ostati »homogena kultura«, »nezakoniti priseljenci zunaj Evrope pa bi takšen položaj ogrozili«. Napadel je liberalno politiko EU, ki spušča ilegalce čez evropske meje zaradi nekakšnih moralnih načel, namesto da bi v skrbi za gospodarske težave raje poskrbela za delovna mesta za okoli deset milijonov evropskih Romov. Márta Pardavi iz madžarskega Helsinškega odbora je že takrat opozorila, da je glede na majhno število priseljencev, ki ostanejo v državi, ta problem napihnjen, »Orbán pa poskuša biti proti priseljencem v državi, ki težav s tem sploh nima«.
Letos je madžarski premier razhudil evropske poslance z ljudskim vprašalnikom, v katerih oblasti šest milijonov svojih državljanov med drugim sprašujejo tudi to, ali slaba priseljenska politika Bruslja vpliva na širjenje terorizma in ali bi podprli madžarske ukrepe proti emigrantom, ki bi bili ostrejši od evropskih. »Ker se Bruselj problema emigracije ni lotil tako, kakor bi se moral, mora Madžarska ubrati svojo pot. Ne bomo dopustili, da bi ekonomski emigranti ogrozili naša delovna mesta in okolico,« je pojasnil Orbán. Nekatera vprašanja državljanom so »ksenofobična«, je za madžarsko zasebno opozicijsko televizijo ATV povedal nekdanji predsednik evropske komisije José Manuel Barroso.
V Strasbourgu so evropski predstavniki ljudstva ostro obsodili zavajajoči vprašalnik, ki temelji na predsodkih, ne pa na skupnih evropskih vrednotah. A ko so pred kratkim razpravljali o ksenofobični Madžarski, je na sejo parlamenta prišel tudi »obtoženi« Orbán, ki je ponovil, da »bi bila čista norost, če bi imigrantom dovolili vstop v Evropo in jih razmestili na podlagi neke določene kvote«.
Analitiki opozarjajo na dvoličnost premiera, ki se po eni strani hvali z gospodarskimi uspehi v državi, po drugi strani pa bi povsem zaprl vrata za priseljence. Po mnenju Andrása Pulaija z madžarskega raziskovalnega inštituta Publicus gre za premierovo »cinično spletko«, s katero hoče odvrniti pozornost volivcev od dejstva, da ljudje trumoma zapuščajo državo, zlasti samski moški v dvajsetih in tridesetih letih. Javnomnenjska raziskava, ki jo je pred kratkim objavila madžarska agencija Tárki, je pokazala, da kar 89 odstotkov Madžarov pozna vsaj enega člana družine ali prijatelja, ki se je v zadnjih desetih letih preselil v tujino. Še lani je vsak dvajseti Madžar odgovoril, da hoče za vedno zapustiti domovino, letos je takšnih že desetina. Zato ni čudno, da je po anketi inštituta Publicus kar 57 odstotkov vprašanih zaskrbljenih zaradi izseljevanja svojih sonarodnjakov v tujino, prihoda tujcev, pred katerimi jih svari premier, pa se boji le 23 odstotkov Madžarov.
Uradnih podatkov o tem, koliko prebivalcev Madžarske je odšlo iz domovine, ni, centralni statistični urad pa ocenjuje, da je okoli 350.000 Madžarov, ki so si v tujini našli službo za dlje kot eno leto. Ljudje odhajajo zaradi ekonomskih razlogov, saj ne morejo zaslužiti dovolj za preživetje, je prepričanih 62 odstotkov Madžarov, 36 odstotkov pa jih meni, da so krive politične razmere v domovini. Celo med pristaši Orbánove stranke Fidesz je deset odstotkov takšnih, ki menijo, da je on sam kriv za množični beg v tujino.
