Tiskane izdaje
Zagreb - Hrvaški premier Andrej Plenković je danes v saboru ocenil, da sta stališči Slovenije in Madžarske do članstva Hrvaške v organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v nasprotju s stališči Evropske unije. Ocenil je, da so poteze Ljubljane in Budimpešte napačne in da niso dobronamerne.
Plenković je na današnjem začetku jesenskega zasedanja hrvaškega parlamenta odgovarjal na vprašanja poslancev, med drugim tudi o odločitvah Slovenije in Madžarske, da ne bosta podprli vstopa Hrvaške v OECD zaradi bilateralnih razlogov.
Poslanec največje hrvaške opozicijske stranke SDP in nekdanji namestnik zunanje ministrice Joško Klisović je Plenkovića vprašal za oceno dejstva, da obstaja skupno stališče držav članic EU iz leta 2007, da bodo kot članice OECD obvezno podpirale vstop članic unije, ki si za to prizadevajo.
»Stališče Slovenije in Madžarske je nasprotno skupnemu stališču EU. Doživljam ga kot napačno in zagotovo ne dobronamerno,« je povedal hrvaški premier.
Zapleteni odnosi z Madžarsko
Klisović se je posebej ozrl na Madžarsko, ki je potrdila, da bo nasprotovala članstvu Hrvaške v OECD zaradi odnosa do madžarske energetske družbe Mol in predsednika uprave podjetja Zsolta Hernadija. Hrvaškega premierja je vprašal, ali se mu zdi smiselna pojasnitev madžarske odločitve, ki sta jo madžarski premier Viktor Orban in predsednik države Janos Ader v torek predstavila med obiskom hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović v Budimpešti.
Hrvaška predsednica je novinarjem dejala, da sta ji madžarska gostitelja zagotovila, da odločitev Madžarske ni povezana s slovensko blokado zaradi arbitraže niti z dejstvom, da bi Budimpešta »v tem paketu želela izsiljevati Hrvaško«. Kot je dejala, gre za zaščito madžarskih poslovnih interesov, »ker OECD ni politična, temveč ekonomska organizacija«.
»Hrvaška in Madžarska lahko imata odprta vprašanja, a ni dobro odprto nasprotovati članstvu Hrvaške v OECD. Tudi novemu hrvaškemu veleposlaniku v Budimpešti smo naročili, naj posreduje takšno sporočilo,« je danes povedal hrvaški premier.
Izpostavil je tudi, da so odnosi z Madžarsko zelo zapleteni ter so pogojevani z dinamiko reševanja primera Ina-Mol, ki se je prelil na OECD, pred tem pa tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropsko sodišče v Lukesmburgu in Interpol.
»Menim, da gre za nadaljevanje multilaterizacije vprašanja Ine s strani Madžarske na različnih forumih. Nisem presenečen, vendar pa ne gre za potezo, ki bi jo pričakovali od dveh držav, ki morata urediti odprta vprašanja,« je dejal.
»Madžarska diplomacija mora zastopati najbolj trdno možno stališče«
Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Szijjarto je medtem za madžarski portal mfor povedal, da mora imeti madžarska diplomacija glede hrvaškega vstopa v OECD »najbolj trdno možno stališče«, dokler Zagreb ne bo spoštoval odločitve arbitražnega sodišča ZN za trgovsko pravo v Ženevi. To je decembra lani ocenilo, da pogodba iz leta 2009, s katero je hrvaška vlada prepustila upravljavske pravice v Ini madžarskemu Molu, ni bila posledica podkupovanja.
»Hrvaška se želi pridružiti OECD, organizaciji, v kateri je glavno načelo spoštovanje odločitev mednarodnih arbitražnih sodišč, ki odločajo o mednarodnih gospodarskih primerih. Hrvaška je izgubila postopek proti enemu največjih igralcev v madžarskem gospodarstvu in se odločila, da te odločitve ne bo spoštovala. Prepričan sem, da mora madžarska diplomacija v teh primerih zastopati najbolj trdno možno stališče,« je po navedbah hrvaške tiskovne agencije Hina poudaril Szijjarto.
