Makedonski premier po polževo le odhaja z oblasti

V skladu z dogovorom o končanju globoke politične krize naj bi Nikola Gruevski vsaj sto dni pred aprilskimi volitvami odstopil s premierskega položaja. Po napovedih naj bi se to zgodilo 10. januarja, Makedonija pa naj bi dobila prehodno tehnično vlado že 15. januarja.

Čeprav je dogovor, ki so ga junija lani dosegli vladajoča VMRO-DPMNE, opozicijski socialisti SDSM ter koalicijska albanska stranka DUI in opozicijska albanska DPA, predvideval, da bo Nikola Gruevski odstopil že pred novim letom, se to ni zgodilo. Razvoj dogodkov po dogovoru, ki sta ga vlada in opozicija sklenili s posredovanjem evropskega komisarja za sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesa Hahna, je pokazal, da bo VMRO-DPMNE naredila vse, kar je v njeni moči, da bi imela opozicija čim manj časa za pripravo na predčasne parlamentarne volitve.

Volivci radi vstajajo od mrtvih

Delovne skupine štirih parlamentarnih strank so se na primer lotile reforme volilne regulative, vprašanje pa je, ali bodo sprejele učinkovit model, ki bi omogočil čiščenje neobstoječih volivcev z volilnih seznamov. SDSM je namreč po lanskih parlamentarnih volitvah VMRO-DPMNE očitala volilne poneverbe, kar je bil neposreden povod za začetek politične krize. Po mnenju stroke bo na voljo premalo časa, da bi preprečili zlorabe, ne glede na to, ali se bodo odločili za model aktivne registracije volivcev ali za model od vrat do vrat. Če so bila predvidevanja opozicije o številu volivcev, ki so na volitvah vstali od mrtvih, vsaj približno natančna, bi se lahko velika prednost VMRO-DPMNE, ki je prepričljivo zmagala na zadnjih volitvah, kaj hitro stopila. V igri je več kot 200.000 glasov, ki jih bo SDSM težko pridobila, če so bile njene ocene o volilnih goljufijah napačne.

Protivladni in provladni protesti so nazorno pokazali, da so sile med nasprotniki in privrženci oblasti izenačene. Kljub prisluškovalni aferi, ko je prišlo na dan, da so v državi prisluškovali najmanj 20.000 ljudem, se razmerje sil ni spremenilo v prid opoziciji. Čeprav je v Makedoniji na oblasti avtoritarni režim, vsem v državi ne gre enako slabo. Gruevski ni poskrbel le zase in za svoje najbližje sodelavce, temveč tudi za številne člane VMRO-DPMNE, kar v državi, kjer je tudi za čistilko priporočljivo, da ima pravo strankarsko izkaznico, ni bilo težko. Zato ni najbolj verjetno, da bodo člani vladajoče stranke čez noč množično prestopili v največjo opozicijsko stranko in volili njenega prvaka Zorana Zaeva. Navsezadnje SDSM tudi še ni predstavila programa, ki bi popeljal državo iz stagnacije in mobiliziral najširše množice.

Res pa je, da so protivladni protesti, čeprav jih je organizirala SDSM, združili Makedonce in Albance, ki so nezadovoljni s svojimi političnimi predstavniki na oblasti. Za zdaj še nič ne kaže, da se bo na makedonskem političnem prizorišču pojavila nova albanska stranka, ki ne bo, kot sta DUI in DPA, kompromitirana zaradi sodelovanja z VMRO-DPMNE na oblasti. Zaev lahko tako zanesljivo računa le na skupne makedonsko-albansko volilne sezname SDSM, ki pa ne jamčijo, da bo lahko SDSM ob morebitni volilni zmagi sestavila vlado brez albanske stranke, ki bo dobila največ glasov na volitvah. V Makedoniji je še vedno neizogibna participacija albanske manjšine, ki tvori približno četrtino prebivalstva, v izvršni oblasti.

Po poročanju dnevnika Utrinski vesnik, ki se je skliceval na navedbe vodje DUI Alija Ahmetija, naj bi Gruevski, ki točnega datuma svojega odstopa še ni navedel, odstopil že včeraj. Nato naj bi bil izbran novi premier in 15. januarja imenovana prehodna tehnična vlada. Glavna naloga prehodne vlade bo priprava predčasnih parlamentarnih volitev, ki bodo 24. aprila, če bodo vsi akterji upoštevali časovni načrt, ki so ga določili s posredovanjem Bruslja.

Prispevek k stabilizaciji JV Evrope

Predsednik prehodne vlade bo izbran iz vrst VRMO-DPMNE, medtem ko bo SDSM imenovala ministra za notranje zadeve, za delo in socialno politiko ter namestnike ministrov za finance, kmetijstvo, gozdove in upravljanje voda ter za informacijsko družbo in upravo, ki bodo imeli pravico veta. Da ne bi bilo novih obtožb o volilnih goljufijah in zlorabah volilnih rezultatov, bo SDSM predlagala v soglasju z VMRO-DPMNE in DUI kandidata za tehničnega ministra za notranje zadeve, ki ne bo povezan z nobeno politično stranko.

Sporazum štirih največjih strank je ključnega pomena za evropsko perspektivo Makedonije, ki si lahko obeta, da bo po skoraj desetletju čakanja pred vrati EU dobila priporočilo za začetek pogajanj o vstopu v EU. Dogovor lahko pospeši včlanitev države v Nato, glede na to, da je sklenitev sporazuma za rešitev krize odločno podprla tudi ameriška administracija. Washington vidi v ureditvi političnih razmer v Makedoniji močan prispevek k stabilizaciji celotne Jugovzhodne Evrope. Vzpostavitev zaupanja med glavnimi političnimi akterji v državi je prvi pogoj za uspeh Makedonije na dolgi in mučni poti vrnitve zaupanja v sistem.