Tiskane izdaje
Zagreb - V nedeljo bodo na Hrvaškem volitve. Vendar ne parlamentarne, za katere politika še noče izdati datuma - za zdaj je najverjetneje, kot je izvedelo Delo, da bodo Hrvati volili nov sabor 3. januarja 2016 -, ampak manjšinske. Za člane svetov manjšin (na Hrvaškem je uradno 22 manjšin) in predstavnike manjšin, tudi slovenskih. Skupno bodo volili več kot 5000 predstavnikov.
Na Hrvaškem je leta 2011 živelo 10.517 Slovencev, kar je več kot dvakrat manj, kot jih je bilo leta 1991, in 2656 manj kot leta 2001, kaže popis prebivalstva hrvaškega zavoda za statistiko iz leta 2011. Povprečen Slovenec na Hrvaškem je star 59,7 leta - v povprečju pa je to najstarejša narodnostna skupina v državi.
Leta 2001 je bilo na Hrvaškem 13.173 Slovencev, leta 1991 pa 22.376. Glede na rezultate popisa iz leta 2011 Slovenci predstavljajo 0,25 odstotka prebivalstva Hrvaške. Slovensko državljanstvo ima 1999 ljudi, za 9220 prebivalcev Hrvaške je slovenski jezik materni jezik.
Največ Slovencev živi v Zagrebu, 2132, kar je občutno manj kot leta 2001, ko je tam živelo 3225 Slovencev. V primorsko-goranski županiji biva 2300 Slovencev, medtem ko jih je bilo leta 2001 2883. Manj Slovencev je tudi v hrvaški Istri, in sicer 1793, v primerjavi z letom 2001, ko je bilo tam 2020 Slovencev.
Slaba udeležba
Pred štirimi leti je bila udeležba na volitvah za svete in predstavnike narodnih manjšin na Hrvaškem približno 15-odstotna. Izjema z zelo dobro udeležbo sta bili madžarska in romska manjšina, med najslabšimi, komaj 5-odstotna, pa je bila udeležba volivcev slovenske narodnosti. Slaba je bila tudi udeležba pripadnikov slovenske manjšine med vsemi 18 narodnimi manjšinami, ki so julija 2011 lahko volile predstavnike na ravni lokalne in regionalne samouprave na Hrvaškem. Letos naj bi bila udeležba nekoliko višja, saj je po prepričanju nekaterih tudi datum primernejši, kot je bil sredi julija pred štirimi leti.
Tako imenovane manjšinske volitve na Hrvaškem ne dvigujejo napetosti, še manj se vanje vključujejo veliki politični igralci. Zaradi tega niso nič nevsakdanjega razmišljanja, da so sveti manjšin pravzaprav odveč, da so sami sebi namen, da so z redkimi izjemami postali »podružnice nekaterih manjšinskih strank, kar še zdaleč ni njihov namen«, kot je v enem od pogovorov za spletni Forum.tm dejala Antonija Petričušić z zagrebške pravne fakultete.
Med 22 manjšinami na Hrvaškem - letos bodo prvič izbirali svoje predstavnike tudi Turki, ki živijo na Hrvaškem - je najštevilnejša srbska narodna manjšina, ki šteje 186.633 ljudi. Zanimiv je podatek, da se je število Srbov, ki živijo na Hrvaškem, od leta 1991, ko je bilo popisanih 581.663 Srbov, do popisa leta 2011 zmanjšalo kar za 67,91 odstotka.
Novi zapleti v Vukovarju?
Prav odnosi med večinskim, hrvaškim narodom in največjo narodno manjšino, Srbi, so v naši južni sosedi na nenehni preizkušnji. So daleč od vzornih, eksplozivna zmes čustev, spominov iz preteklosti, nestrpnosti in še česa se kaže skoraj vsakodnevno. Tudi v saboru; še posebej pa v Vukovarju.
V tem mestu, polnem bolečih ran iz ne tako davne preteklosti, vre že nekaj časa. Številni si sicer želijo miru in mirnega sobivanja s Srbi, ki jih je v tem mestu več kot tretjina. Po drugi strani pa si jih veliko ne želi sobivanja. Primer postavljanja dvojezičnih oznak na javne ustanove je zgovoren. »Ne cirilici«, je geslo številnih, tudi vodilnih v tamkajšnjem občinskem svetu, ki ga vodi HDZ.
Po nekaterih napovedih bo občinski svet prihodnji mesec na eni od sej sprejel sklep o spremembi občinskega statuta, s katerim bo onemogočeno uvajanje cirilice v Vukovarju. Da se bo to bržkone zgodilo, je aprila na seji občinskega sveta Vukovarja napovedal predsednik sveta Igor Gavrić, ko je dejal, »da tudi v prihodnje ne bomo dovolili cirilice na mestnih ulicah«.
Dodati je treba, da je po številnih zapletih, povezanih s postavljanjem in razbijanjem dvojezičnih oznak, hrvaško ustavno sodišče izreklo enoletni moratorij na postavljanje, določilo je, da mora oblast v tem času odločiti, kako in kaj. Sklep o enoletnem moratoriju oziroma mirovanju bo potekel avgusta.
Spremembe zakona
Prvi korak naj bi torej storil občinski svet v Vukovarju in onemogočil nadaljnje postavljanje ciriličnih oznak v občini. Ali bo to nespoštovanje pravic narodnih manjšin ali ne, bodo odločali drugi, neuradno pa je slišati, da hrvaška vlada pripravlja nekatere spremembe zakona, s katerim bi lahko razpustila občinski svet, ki ne spoštuje pravic manjšin. Seveda je tu mišljen zlasti občinski svet v Vukovarju. Po zakonu bi tak svet lahko vlada - razpustila, imenovala pooblaščenca in razpisala nove volitve.
Tako se utegne svojevrstna vojna med večino in manjšino v Vukovarju spet okrepiti. Lepe besede o »lepem« sobivanju med večino in manjšinami na Hrvaškem pa pasti v vodo in postati le pomemben del predvolilne kampanje za po neuradnih Delovih informacijah januarske (3. januarja) parlamentarne volitve, katerih (ne)pomembna uvertura bodo prav zdajšnje, nedeljske oziroma manjšinske volitve.
