Matteo Renzi, premier, ki ni preživel svojega največjega dosežka

Obljubljal je odpravo stare politike in utrditev vlade, a, kot je pokazal referendum, Italijani tega nočejo.

Objavljeno
05. december 2016 11.14
ITALY-GOVERNMENT-ECONOMY
Mo. B., STA
Mo. B., STA

Matteo Renzi, ki je po zavrnitvi reforme ustave na referendumu danes v skladu z napovedmi napovedal odstop s položaja, je bil najmlajši predsednik vlade v zgodovini Italije in med premieri z najdaljšim stažem na Apeninskem polotoku. Obljubljal je odpravo stare politike in utrditev vlade, a, kot je pokazal referendum, Italijani tega nočejo, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Nekdanji župan Firenc, ki je italijansko vlado vodil od februarja 2014, je za vsak mesec napovedoval reformo, ki bi dvignila državo, vendar se to ni zgodilo. Uspelo mu je uvesti reformo trga dela in partnerstvo homoseksualnih parov, z zadnjim pa je nasprotoval v Italiji močni Katoliški cerkvi.

Njegov največji dosežek naj bi bila ustavna reforma, s katero je hotel odpraviti politične blokade v državi, a bi z njeno uveljavitvijo kot premier dobil več moči. Njegovi nasprotniki so opozarjali, da bo postal »novi Mussolini«.

Zanje je bil to dodaten dokaz, da je Renzi aroganten, morda celo diktatorski politik. Sam se je pred kratkim opisal kot »včasih jezen, aroganten in včasih impulziven«. To so kvalitete, ki jih drugi cenijo pri njem. »Je borben, ironičen, ponosen in prepirljiv, tako kot Machiavelli želi spremeniti politiko,« je dejal sedanji župan Firenc Dario Nardella.

Vendar celo Renzijevi politični nasprotniki, med njimi bivši premier Silvio Berlusconi, priznavajo, da trenutno ni drugega političnega voditelja kot on.

Renzi ljubi veliki oder in nastopanje. Rad je obkrožen s pomembnimi ljudmi in rad se kaže kot priljubljen. Tako menda vsak dan bere elektronsko pošto Italijanov. Kaže se kot mladosten in agilen, čeprav je glede na ankete videti, da je nepriljubljen, še posebej med mladimi volivci. Fotografiral se je za naslovnico revije Rolling Stone in modno revijo Vogue s soprogo, učiteljico Agnese Landini, in njunimi tremi otroki.

Najmlajši italijanski premier po drugi svetovni vojni

Rodil se je 11. januarja 1975 v kraju Rignano dell'Arno blizu Firenc. Študiral je pravo in se s politiko prvič srečal pri 19 letih, ko je sledil stopinjam svojega očeta, krščanskega demokrata. Leta 1994 je ustvaril odbor za podporo Romanu Prodiju, ki je vodil italijansko levo sredino v boju proti Berlusconiju.

Nato je več let delal v marketinškem podjetju svoje družine, leta 2001 pa je resno vstopil v politiko kot lokalni organizator za krščansko levosredinsko stranko Marjetica. Junija 2004 je bil prvi kandidat leve sredine na volitvah v firenški pokrajini in je zmagal z 58,8-odstotno podporo. Pozornost države pa si je prislužil šele z zmago v županski tekmi. Firence je vodil med letoma 2009 in 2014.

Pri 39 letih postal premier, ko si je zagotovil podporo svoje Demokratske stranke pri oblikovanju nove vlade, zaradi česar je tedanji premier Enrico Letta odstopil.

Z več kot tisoč dnevi na premierskem položaju se je uvrstil v ugledni klub predsednikov vlade z najdaljšim stažem za Alcidejem De Gasperijem, Silviom Berlusconijem in Bettinom Craxijem.

Renzijev odstop sicer ne pomeni, da bo dokončno odšel s političnega odra. Nasprotno, možno je, da se umakne, nato pa znova nastopi na novih volitvah, da bi zmagal z glasovi volivcev, še piše STA.