Tiskane izdaje
Zagreb − O pravosodju na Hrvaškem nimajo prav lepih besed. Pred poldrugim letom je celo ustavno sodišče opozorilo oblasti, da država ne sme kratiti človekovih pravic zapornikom in mora ustrezno poskrbeti za spoštovanje dostojanstva in zdravstvenih določil. Zdaj se je nekaj premaknilo. Pridni zaporniki namreč smejo jesti obroke tudi z vilicami in noži, poredni pa še kar le z žlico.
Pred poldrugim letom je ustavno sodišče vladajočim naložilo, naj bolje skrbijo za zapornike. Pomanjkanje denarja ne sme biti razlog, da se razmere zapornikom močno slabšajo, so dodali ustavni sodniki. Takrat so tudi opozorili na prezasedenost v zaporih in dodali podatke, da je v zagrebškem Remetincu polovica zapornikov preveč, v Osijeku je bila zasedenost kar 208-odstotna, v Karlovcu pa 158-odstotna.
Oglasila se je celo varuhinja človekovih pravic in opozorila, da je uživanje obroka brez celotnega jedilnega pribora kratenje človekovih pravic, čeprav je nekdo v zaporu. Pravosodne oblasti so staknile glave in odločile, da ukinejo določilo, po katerem smejo zaporniki obrok uživati le s kovinsko žlico (ne glede na to, kaj jedo), in v večino zaporov (razen nekaj izjem) uvedejo kompleten jedilni pribor – žlico, vilice in nož. Vendar pa imajo pravosodni delavci v zaporih možnost, da komu od »porednih« zapornikov pravico do uporabe vilice in noža odvzamejo. A takih primerov menda ni veliko.
So pa modri hrvaški pravosodni razpravljavci tehtali med dvema možnostma: ali naj zapornikom dovolijo le plastične vilice in nož ali naj popustijo in se odločijo za pribor iz rostfraja. Pa so se le odločili, na zadovoljstvo večine zapornikov, za slednjo, modernejšo in kulturnejšo različico.
Le žlica zaradi varnosti
No, nekaj izjem je še, v zaporih z zaporniki s storjenimi hujšimi kaznivimi dejanji, in sicer v Lepoglavi, Zagrebu, Glini in bolnišnici za osebe na prestajanju zaporne kazni, kjer je jedilni pribor le žlica. Kot pravijo, zaradi varnostnih razlogov. Tako zaradi varnosti pravosodni delavci pred vsakim obrokom in po njem jedilni pribor preštevajo.
Sicer je na Hrvaškem deset zaporov, v katerih je prostora za 3900 zapornikov. Trenutno je po podatkih hrvaških pravosodnih oblasti na služenju zaporniških kazni 3345 oseb, zasedenost vseh zaporov pa je povprečno 86-odstotna. Prezasedenosti v nekaj zaporih še niso izkoreninili, saj je v zaporu v Osijeku skoraj 40 zapornikov več od dovoljenih, v Varaždinu jih je preveč deset, na Reki pa 18. Pogled čez meje pokaže, da zapori pokajo po šivih tudi v sosednji BiH in Srbiji.
Zaporniška bolnišnica
Od sredine prihodnjega leta pa bo menda vse drugače. Zagotovljeno jim bo namreč razkošno bivanje na ravni hotela s kar nekaj zvezdicami. Sobe bodo eno- ali dvoposteljne, seveda s kopalnico in veliko svetlobe, na voljo bodo imeli športna igrišča, kavarno, trgovino, frizerski salon in velik vrt, ki ga bo omejeval pet metrov visok zid. Načrti so nared. Lokacija? Vrbče pri Zagrebu. Cena? Malenkost: nekaj manj kot deset milijonov evrov. Načrt? Odprtje sredi leta 2017.
