Mednarodne kritike avstrijskih ukrepov

Werner Faymann se odziva: Nesmiselna stališča Bruslja so nasvet, brez katerega lahko shajamo.

Tue, 23.02.2016, 21:00

Uvedeni in napovedani ukrepi,­ s katerimi hoče avstrijska vlada­ »zmanjšati privlačnost« svoje­ države za pribežnike, so v zadnjih dnevih poželi kar nekaj mednarodnih obsodb. Najbolj odmeven je bil »berlinski ultimat«, med kritiki sta tudi evropska komisija in Amnesty International, zaradi postavljanja ograj na mejah se prav tako razburjajo v Rimu.

»Nesmiselna« stališča evropske komisije so »nasvet, brez katerega lahko shajamo«, je izjavil avstrijski kancler in socialdemokratski voditelj Werner Faymann. Po zasedanju vlade se je odzval na bruseljsko kritiko, ki jo je podpredsednik vlade in predsednik koalicijske ljudske stranke Reinhold Mitterlehner označil ne le za absurdno, temveč tudi povsem v nasprotju s samo sabo. »Avstrija je pravno obvezana sprejeti vsakega prosilca za azil, ki se pojavi na njenem ozemlju ali njeni meji,« je pisalo v pismu, ki ga je pred kratkim iz evropske komisije prejela notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner.­

V njem je evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos opozoril političarko iz ljudske stranke, ki pravi, da Avstrija ne bo sprejela niti enega prosilca za azil, ko bo zapolnjena letošnja kvota 37.500 ljudi, da so tovrstni ukrepi v nasprotju s tremi pomembnimi mednarodnimi dokumenti: konvencijo EU o človekovih pravicah, ženevsko konvencijo in listino o temeljnih pravicah EU.

Odziv ministrice za notranje zadeve

»Pismo je bilo poslano na napačen naslov,« se je takoj odločno odzvala naslovnica. In dodala: »Če bi se vsi držali vsebine tega pisma, Avstrija ne bi imela težav.« Namesto nje je komisarju odpisal pravosodni minister Wolfgang Brandstetter in ga spomnil, da je Avstrija lani sprejela 90.000 prosilcev za azil, zato jih v državi, ki je pokazala takšno evropsko zavest in solidarnost, še »toliko bolj boli vaša kritika«. Opozoril je, da s strogim upoštevanjem dublinskih sporazumov, po katerih mora prosilca za azil sprejeti prva članica EU, v katero se mu uspe prebiti, Avstrija ne bi kršila mednarodnih sporazumov. »Vemo, da je neprimerljivo večja Francija postavila zgornjo mejo 30.000« azilantov, je Brandstetter opozoril na dvoličnost Bruslja in svetoval Avramopulosu, naj namesto kritiziranja posameznih držav raje usmeri svoja prizadevanja v vzpostavitev enotnega evropskega zakona o azilu, ki bi temeljil na ­dublinskem sporazumu.

Podkancler Reinhold Mitterlehner je izjavil, da ne vidi alternative omejevanju števila prosilcev za azil, dokler ne bo v EU enotnega načrta, kako zapreti zunanje meje in pravično porazdeliti prebežnike, ki so že prispeli na staro celino. Na solidarnost je opozoril tudi socialdemokratski kancler, ko je omenil, da bi lani lahko v Evropi sprejeli kar 2,5 milijona beguncev, če bi vsaka članica EU sprejela glede na število prebivalstva enako število azilantov, kakor jih je Avstrija lani.

»Ženevska konvencija o pravicah azilantov ne pozna izraza kvota oziroma omejevanje vstopa. Ta sporazum je del pravnega sistema v Avstriji. S kvotami kršimo mednarodno pravo,« je za avstrijski javni radio povedal predsednik avstrijske podružnice mednarodne organizacije Amnesty International Heinz Patzelt.

Renzi: To bi bil sunek z nožem v srce EU

Po njegovih besedah je »obsceno«, če sprejmeš obvezo, kot je ženevska konvencija, potem pa se ji odrečeš ob prvi krizi. »Država, ki na leto sprejme 2,8 milijona turistov, lahko naredi več,« je dodal Patzelt. »Naši pravni strokovnjaki trdijo, da je vse skladno z mednarodnim pravom, njihovemu mnenju pa zaupam,« je bil kratek uradni odgovor notranje ministrice po današnji seji vlade.

Kritikom avstrijskih ukrepov se je pridružil tudi Rim. »Razumem, da se je Avstrija znašla v težavnem položaju. Lani je bilo tam vloženih več prošenj za azil kot pri nas, pa ima Italija sedemkrat več prebivalcev,« je v ponedeljek izjavil predsednik italijanske vlade Matteo Renzi, pri katerem so se zbrali voditelji evropske regije Tirolska.

To nacionalno občutljivo regijo, zaradi katere so nekoč potekale vojne, zdaj pa je postala simbol evropske integracije, bi ograje, ki jih Dunaj načrtuje tudi na avstrijsko-italijanski meji, ponovno razmejile, kar je po Renzijevih besedah absolutno zgrešen ukrep, tako »simbolno kot dejansko«. »Ne moremo hkrati, ko kopljemo ogromen tunel, ki bo združil severno in južno Tirolsko, postavljati ograj. To bi bil sunek z nožem v srce EU,« je dodal italijanski premier.

Prijavi sovražni govor