Tiskane izdaje
Za nemško kanclerko je morda olajšanje, da je madžarski demonstranti ne dolžijo odgovornosti za gospodarske in socialne težave, tako kot se pogosto dogaja v Grčiji in še kje, čeprav se nemška diplomacija tudi v Budimpešti sooča s političnimi silami, ki se ne strinjajo povsem z nemškim videnjem sožitja in gospodarskega napredka v Evropi. Nemčija za Madžarsko ne zastavlja svojega denarja, kot to počne za Grčijo in druge krizne države območja evra, ampak je ta država enakopravna članica Evropske unije. Še več, Fidesz Viktorja Orbána s Krščanskodemokratsko unijo kanclerke Merklove sodeluje v združenju evropskih ljudskih strank, dobri so tudi gospodarski odnosi, saj 6000 nemških podjetij v državi zagotavlja skoraj 300.000 delovnih mest.
Tudi nemški poslovneži se pritožujejo zaradi vladnega pritiska. Posebni davki prizadevajo tuje trgovinske verige, energetska in telekomunikacijska podjetja, regulacije pa tuje banke bolj, kot bi si zaslužile zaradi spornih posojil v švicarskih frankih, ki so jih morale na koncu tako in tako poravnati same. Madžarska vlada se je jeseni šele po množičnih demonstracijah odrekla spornemu davku na uporabo interneta, množijo se pritožbe o pritiskih na medije.
Premier Orbán je vsaj del obtožb zavrnil s predstavitvijo ponedeljkovih časopisov z vrsto kritičnih člankov na račun njegove vlade, protestniki pa vseeno zahtevajo večjo pozornost drugih evropskih ljudskih strank in celo evropskega sodišča tudi do razdeljevanja sredstev EU in nekaterih drugih spornih ukrepov sedanje vlade. Opozarjajo na gradnjo nogometnega stadiona v vasi, v kateri ima nogometni navdušenec Orbán počitniško hišo, ter na bogastvo nekaterih članov vlade, ki ni v sorazmerju z njihovimi dohodki. Ostrejša opozorila prihajajo iz ZDA, kjer je administracija predsednika Baracka Obame Madžarsko že lani uvrstila na seznam držav, ki omejujejo delovanje tujih organizacij civilne družbe, šest visokih madžarskih državnih uradnikov, med njimi tudi vodja davčne uprave, pa zaradi obtožb korupcije ne sme v ZDA.
Razlog za skrb
Fidesz premiera Orbána ima kar dvotretjinsko večino v madžarskem parlamentu, zaradi korupcije pa poročajo o čedalje večjem nezadovoljstvu tudi v madžarski vladajoči stranki. Njene težave ne krepijo sredinskih političnih sil, ampak skrajno nacionalistični Jobbik, ki je že zdaj druga največja politična sila v državi. Zaskrbljenost nemške vlade je že pred obiskom kanclerke Merklove izrazil njen predstavnik za tisk Steffen Seibert: »Dejstvo, da je na zadnjih volitvah skoraj 20 odstotkov prejela stranka s protitujskimi elementi, je zagotovo razlog za skrb.« Tudi opazovalci obsojajo protijudovsko razpoloženje v delih madžarske družbe in politike, zaradi česar je Angela Merkel v Budimpešti, kjer se je srečala tudi s predsednikom Jánosom Áderjem, obiskala še sinagogo.
Staro mišljenje
Nemška diplomacija od Madžarske pričakuje, da bo tudi v sporu zaradi Ukrajine ostala na strani Evropske unije, potem ko je Orbán lani Rusijo navedel kot primer »neliberalne demokracije«, ki bi lahko bila zgled tudi Madžarski. Kanclerka je v Budimpešti povedala, da pojma »neliberalno« ne more razumeti v povezavi z demokracijo, svojemu madžarskemu kolegu pa je poudarila pomembnost vloge opozicije, civilne družbe in medijev tudi ob široki večini za eno politično stranko.
Predpogoja za pluralno in v svet odprto Evropo sta za nemško kanclerko mir in svoboda in z mislijo na te vrednote je na univerzi Andrássy komentirala tudi dogajanje v Ukrajini. »Kar Rusija zdaj zahteva od Ukrajine, je kršitev evropske ureditve na temelju miru in svobode. Za poskusom uveljavitve pravice močnejšega nasproti moči pravice stoji staro mišljenje, da so sosednje države vplivna območja in ne partnerske države.« Evropa se zavzema za takšno premagovanje krize, da bo Ukrajina ohranila ozemeljsko celovitost in bo lahko samostojno odločala o prihodnosti, kar po njenem prepričanju ni v nasprotju z zavzemanjem za dobre odnose z Rusijo.
Kljub razočaranjem nemška kanclerka verjame, da krize ni mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi, a je poudarila tudi vlogo vojaške zveze Nato v zagotavljanju evropske varnosti. Za Evropo je ocenila, da svet ne čaka nanjo, sama se bo zavzemala, da bo celina iz sedanje krize izšla močnejša.
